Vsako bančno poroko, tudi to zadnjo, banke rade predstavljajo kot veliko pridobitev za stranke, ki da bodo na primer imele na voljo večjo mrežo poslovalnic in bankomatov, boljše spletne in mobilne storitve in tako naprej. A vse bolj se zdi, da so prav stranke v tej konsolidaciji potegnile kratko, saj je ta koristi optimizacije prinesla predvsem bankam, na strani potrošnikov pa se ta manifestira predvsem v občutni podražitvi bančnih storitev. Cene teh storitev so občutno poskočile v zadnjih letih nizkih obrestnih mer, ko so banke, kot so takrat opravičevale, z različnimi dražjimi opravninami pokrivale izpad obrestnih prilivov. A tudi zdaj, ko se obrestni prihodki debelijo, v bankah očitno ne razmišljajo o znižanju neobrestnih stroškov za stranke, čeprav za to ni več razlogov. Zadnji seštmesečni podatki kažejo, da so neobrestni prilivi ostali na približno enaki ravni kot v enakem obdobju lani, opravnine pa so se v povprečju celo podražile za 6,4 odstotka.
Tudi o problemu velikega deleža vlog na pogled banke očitno niso storile dovolj. Velik delež teh vlog na pogled je gotovo delno povezan z nizkimi oziroma negativnimi obrestnimi merami v preteklosti, ko komitenti preprosto niso imeli interesa vezati denarnih sredstev, saj jim to ni prinašalo omembe vrednega donosa, zato jim je denar po domače rečeno zgolj ležal na računu in so lahko do njega dostopali kadarkoli. Obresti so zdaj že nekaj časa višje, a očitno so bančne ponudbe še vedno preskromne. /.../ Z bančno konsolidacijo se za potrošnike oži tudi krog ponudbe. Kolegica iz uvoda je na primer imela pred desetimi leti na voljo najmanj tri ponudnike več, ki so zdaj pod isto streho. Od nekdaj več kot 20 jih je na trgu ostalo le še devet in tri hranilnice."
