(ŠESTI DAN) Bančni duopol: Po več kot sto letih je blagovna znamka mariborske banke za vedno izbrisana iz registrov

Srečko Klapš Srečko Klapš
31.08.2024 06:55
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Od konca avgusta slovenski bančni trg tudi formalnopravno obvladujeta dve največji banki s po okoli tretjino trga, OTP in NLB. Potem ko so madžarski bankirji spravili pod streho pravno združitev Nove KBM in SKB v OTP banko, poti nazaj ni več. Kljub nostalgiji in odzivom, predvsem po selitvi sedeža NKBM v Ljubljano, je po več kot sto letih blagovna znamka mariborske banke za vedno izbrisana iz registrov. Madžarski lastniki so tako že drugič zamenjali logotipe, saj so jih iz članic OTP Group preimenovali v  OTP banko. 

Kljub previdnim zagotovilom Sandorja Csaniya, prvega moža madžarske bančne skupine, ki s preko sto milijardami evrov bilančne vsote za dvakrat presega bilančno vsoto celotnega slovenskega bančnega sistema, da bosta uprava in menedžment obeh prevzetih bank imela kaj besede pri poimenovanju združene banke, se seveda to ni zgodilo. Tudi glede sedeža banke je, preden je zavladal tretjini slovenskega bančnega trga, puščal odprte možnosti, saj da imajo v sosednji Hrvaški sedež v Splitu. A nam je v zadnjem intervjuju dejal, da je to bolj politično vprašanje, in ljubljanska politika z županom Zoranom Jankovićem na čelu je precej doprinesla, da je Maribor, drugo največje mesto v državi, ostal brez zadnjega sedeža banke, potem ko je propadla Probanka in ko je ameriški Apollo prevzel še Poštno banko Slovenije in avstrijsko Raiffeisen banko. Kasneje so konsolidirali še Abanko skupaj z Banko Celje in tako Madžare, ki so bil za Abanko prekratki za desetino zneska kupnine, prisilili, da so morali Američanom in Evropski banki za obnovo in razvoj za Novo KBM odšteti precej več, kot so nameravali.

Tako so, če prištejemo še kupnino za leta 2019 prevzeto SKB, za tretjino slovenskega bančnega trga plačali okoli 1,3 milijarde evrov. Za primerjavo, samo lani so v skupini OTP imeli pod črto za 2,2 milijarde evrov čistega dobička, k čemur sta prevzeti slovenski banki prispevali skoraj 300 milijonov evrov. Z lanskimi dividendami v višini 147 milijonov evrov bodo torej ta mega bančni prevzem pokrili prej kot v desetih letih.

Kljub vsem pomislekom o vplivu madžarskega bančnega kapitala na gospodarsko in v nekaterih delih države, predvsem ob severovzhodni meji, tudi na družbenopolitično življenje gre v primeru skupine OTP za kapitalsko trdno banko. Njeni razvojni oddelki sledijo sodobnim bančnim trendom in prinašajo dobre prakse v prevzete banke. Bančni uporabniki imajo poslej odprta vrata v mrežo njenih bank na kar enajstih trgih.

Ta čas bančne komitente, zlasti SKB, sicer skrbi, ali bo migracija njihovih računov in bančnih poslov v informacijski sistem OTP ta vikend potekala tako gladko, kot zagotavljajo. Da bodo prejeli vse prilive na nove transakcijske račune ter da bodo njihove obveznosti do dobaviteljev poplačane s trajniki in direktnimi bremenitvami kot doslej. Spomin nekdanjih strank Abanke na nekaj nevšečnosti ob prenosu poslovanja na Novo KBM je še živ ...

Kaj dobiva slovenski bančni sitem z dvema velikima bančnima skupinama - NLB in OTP banko, se vprašujemo v zadnjih dneh. Bančni strokovnjaki opozarjajo na bančni duopol, nekateri med njimi so skeptični, da bo prišlo do zdrave tekmovalnosti, od katere bi morali imeti koristi predvsem uporabniki njunih bančnih storitev. Tudi doslej sta Csanyi in prvi mož NLB Blaž Brodnjak o medsebojni konkurenci govorila v rokavicah. Ob obvladovanju dveh tretjin trga je namreč mogoče narekovati cenovne trende preostali razdrobljeni tretjini bank in hranilnic v Sloveniji. Četudi tradicionalne banke postopoma izgubljajo primat zaradi tako imenovanih digitalnih neo bank, ki zavoljo nižjih stroškov poslovanja znižujejo cene bančnih poslov. Po drugi strani pa je prav ta novodobna konkurenca zaslužna za to, da tradicionalne banke hitreje uvajajo fintech storitve. Na spopad med NLB in OTP na hrvaškem trgu pa bo po propadlem prevzemu Addiko bank treba še počakati.

Kakorkoli, obe največji banki v Sloveniji imata znane lastnike in ob morebitnem obratu trenda obrestnih mer ter visokih bančnih dobičkov davkoplačevalcem in izbrisanim delničarjem, ki še čakajo na pravično odškodnino, ne bo več treba krpati morebitnih novih bančnih lukenj. Tudi zaradi teh Nove KBM ni več.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta