"Timi Zajc je bil jezen: 'Tekma je bila nepoštena. Šli so z glavo skozi zid.' Slovenski 'orel' je na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu dosegel svojo osmo medaljo na velikih tekmovanjih, a o veselju in sreči ni bilo ne duha ne sluha. Lahko bi dobil zlato, a do-letel ga je zgolj bron. 'Veter je bil na strani Avstrijcev,' je še dodal osmoljeni junak, medtem ko so komentatorji televizijskih prenosov v en glas ugotavljali, kako bi organizatorji morali znati prevzeti odgovornost in tekmo zaključiti takrat, ko vreme še ni postalo tako zelo neznosno, tako zelo nepredvidljivo, tako zelo, ah, nepošteno. Jasno. Križ bi morali narediti po drugi seriji, ko je bil naš Timi še v vodstvu, in to povsem zasluženo. Morali bi, a niso. /.../
Gledala sem v televizijski ekran in bila sem presrečna. Opravičujem se žalostnemu Timiju Zajcu, a prvič v življenju se mi je zdelo, da je vsem ljudem pod svobodnim soncem, še posebej soncem na sončni strani Alp, kristalno jasno, da vreme ni pošteno, kaj šele klimatske spremembe. Ne moreš siliti z glavo skozi zid. Vreme se požvižga na pravico: popolnoma vseeno mu je za pravila igre, za biznis, za denar, za sponzorje in za medalje. Celo za bron ali za zlato. Dol mu visi – kot zanka okoli vratu.
Točno to poanto že desetletja povsem neuspešno pridigajo nešteti okoljevarstveniki po vsem svetu, pa ljudem še nikoli ni prišlo tako do živega kot drobcena izjava Timija Zajca: pri globalnem segrevanju je res nepošteno siliti z glavo skozi zid. Če ignoriraš, kar je jasno kot beli dan, če ignoriraš celo vremenske ujme, ki nedvomno uničujejo krajine in imetje, te skoraj zagotovo vodijo z denarjem podmazani interesi, biznis. Nekdo zagotovo profitira, a še več ljudi kolapsira." (dr)
