"Minuli teden je bil eden tistih, zaradi katerih bi se moral predsednik vlade nujno odpraviti v purgatorij, se krepko prebičati in si obljubiti, da bo končno zlezel iz druge pubertete in začel razmišljati. Tega ni naredil, ker ni imel časa, kombajn za njegovim hrbtom je mlel vse hitreje. /.../
Von der Leynova je za drugo izvolitev prodala vse preveč načel, sklenila vse preveč umazanih kompromisov, da bi bila pripravljena v neki žepni državici kompromitirati še tisto, kar ji vsaj malo dviguje ugled, to pa je zavezanost enakopravni spolni zastopanosti. Golobovim 'balkanskim' prijemom in dejstvu, da je hotel za vsako ceno za komisarja narediti svojega prijatelja, ni mogla popustiti; človek je potreboval lekcijo. In jo je dobil. Kaj naj bi pomenile Veselove besede o umiku kandidature 'zaradi različnih pogledov na delovanje prihodnje sestave evropske komisije', pa verjetno niti sam ne ve. Si je v dveh mesecih, kolikor je bil kandidat, že omislil svojo 'vizijo delovanja' in je med pogovorom pokončno vztrajal pri njej, četudi se mu ni sanjalo, kakšen resor naj bi zasedel? Ali pa je njegova 'vizija' ta, da naj komisijo vodijo moški?
Vse, kar nosi kiklo, je torej ta vikend bežalo pred Golobom, kajti zdaj je bil prisiljen najti Žensko. In jo je našel. Našel jo je tam, kjer jo je na začetku mandata potisnil iz vlaka, ko je ni podprl kot kandidatko za predsednico države in je najprej odstopila s funkcij, nato pa tudi iz stranke. Kot razlog je takrat navedla 'nove usmeritve v življenju'. In poglejte: nova usmeritev je tu, ponujena na bidermajer krožniku, ki ji ga je s priklonom ponudil krepko ofucan golobček."