Sedemnajstega marca 2023 je minilo sto let od rojstva izjemno zaslužnega zgodovinarja prof. dr. Jožeta Koropca. Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica se je ob tej priložnosti s spominskim večerom spomnilo zgodovinarja, po katerem se imenuje. Čeprav v Mariboru nimamo društva ali ustanove, ki bi se imenovalo po Koropcu, in je od omenjene obletnice minilo že več kot pol leta, je ustrezno, da se ga spomnimo tudi v Mariboru. Glede na to, da je Koropec dobršen del svojega raziskovanja posvetil srednjemu veku, je prihajajoči Dan Maribora zelo primeren čas za spomin nanj. Dan Maribora je namreč "srednjeveški", saj se navezuje na 20. oktober 1164, ko se Maribor prvič omenja v pisnem viru.
Koropec se je rodil 17. marca 1923 v kmečki družini na Bukovcu pri Zgornji Polskavi. Vsi, ki smo ga poznali, vemo, da je bil do konca svojega življenja ponosen na svoje kmečko poreklo. Pomenljivo je, da je prav kmečkemu prebivalstvu posvetil največji del svojega raziskovanja. Po osnovni šoli na Zgornji Polskavi je od leta 1935 obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru. Zaradi okupacije je maturiral enajst let kasneje. A je med vojno izgubljena leta nadoknadil, saj je dokončal študij zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti Ljubljana že leta 1948. Po šestletnem poučevanju na črnomaljski gimnaziji se je leta 1954 zaposlil na mariborski klasični gimnaziji. Na njej je poučeval do njene ukinitve leta 1959. Zato njegov življenjepis najdemo v pravkar izšlem zelo imenitnem zborniku mariborske klasične gimnazije med učitelji te častitljive šole. Med tem službovanjem je Koropec leta 1957 napisal prvi znanstveni članek. Posvetil ga je slovenskobistriškemu območju v luči prvih deželnoknežjih urbarjev iz 13. stoletja. Urbarji so sicer zgodovinski vir, ki se ne samo laikom, temveč tudi večini zgodovinarjev zdijo tako nezanimivi kot telefonski imeniki. Zato lahko že ob branju tega članka ugotovimo, kako sposoben zgodovinar je bil Koropec, saj je znal še tako zahteven vir spremeniti v zgodbo, razumljivo vsakomur.
Srednji in novi vek
"Stečajna masa" učiteljev in dijakov mariborske klasične gimnazije je bila razdeljena med Prvo in II. gimnazijo Maribor. Koropec je sodil med tiste, ki so bili dodeljeni Prvi. Na njej je poučeval do leta 1963. Takrat je dve leti prej začeto honorarno zaposlitev na Pedagoški akademiji Maribor zamenjal za stalno zaposlitev do upokojitve leta 1989, ko je ta ustanova bila že tri leta fakulteta. Svojim obvezam na akademiji je leta 1965 dodal še urednikovanje obujenega Časopisa za zgodovino in narodopisje, običajno imenovanega kar s kratico ČZN. ČZN, sicer najstarejšo slovensko zgodovinsko znanstveno revijo, je Koropec urejal do leta 1984. Kot profesor nastajajoče mariborske univerze je leta 1970 doktoriral s temo o zemljiških gospostvih med Dravogradom in Mariborom do konca 16. stoletja. Kako pomemben je bil ta doktorat za takratni Maribor, se kaže v tem, da je o njem poročal časnik Večer na prvi strani. Disertacija je izšla leta 1972 kot knjiga. Ni pretiravanje, če zapišem, da je bil Koropec utemeljitelj univerzitetnega študija zgodovine v Mariboru. To dokazuje tudi njegov naziv zaslužnega profesorja Filozofske fakultete Maribor, katere del je od leta 2006 Oddelek za zgodovino nekdanje Pedagoške fakultete Maribor.
Časovno težišče okoli 60 Koropčevih znanstvenih člankov je bilo ob že omenjenem srednjem veku še zgodnji novi vek. Tematsko so bili njegovi članki posvečeni, kot je bilo že omenjeno, predvsem podeželju in zato kmetom. To seveda ne pomeni, da se je izogibal obravnavi plemstva in meščanov. Tako je na primer napisal za tri od sedmih srednjeveških mest slovenskega dela Štajerske, Brežice, Slovensko Bistrico in Slovenj Gradec, do danes še nepresežene članke. Geografsko so bili njegovi članki posvečeni predvsem krajem slovenskega dela Štajerske, je pa v Posavju posegel tudi na območje Kranjske in pri Dravogradu tudi na Koroško. Koropčeva dela o kmečkih uporih so zajemala celotno slovensko ozemlje. Prav tema kmečkih uporov je bila vsebina njegove druge leta 1985 izdane knjige Mi smo tu, ki ne opisuje samo v podnaslovu naveden tako imenovani drugi vseslovenski kmečki upor leta 1635, temveč tudi vse upore pred njim.
Objavljal tudi v Večeru
Nemara je Koropčevo delovanje v letu 1973 najboljši dokaz njegove izjemnosti. Tega leta je bila namreč 400. obletnica hrvaško-slovenskega kmečkega upora ali tako imenovanega Gubčevega upora. Za pomen te obletnice ni bilo nepomembno, da je bil takratni predsednik države Gubčev rojak. Bilo je veliko proslav, več muzejskih razstav, mnogo predavanj. O kmečkih uporih je bilo objavljenih nekaj knjig, mnogo znanstvenih in strokovnih člankov ter na stotine časopisnih člankov. Nastala so nekatera še danes izjemna umetniška dela, kot na primer rock opera Gubec-beg ter film in serija Anno domini 1573.
"Če si dober zgodovinar, si sposoben predavati tako na SAZU kot v gasilskem domu v Šmartnem na Pohorju"
Postavljena sta bila osrednja spomenika temu poglavju zgodovine v Gornji Stubici, odkril ga je takratni predsednik, in na Ljubljanskem gradu, ki je ob letošnji 450. obletnici Gubčevega upora zaman čakal na predstavnike slovenske države. Koropec ob 400. obletnici Gubčevega upora ni napisal samo znanstvenega članka o vlogi podložnikov glavnemu negativcu upora Francu Tahyju pripadajočega gospostva Štatenberg v tem uporu, temveč je svoje ugotovitve objavil tudi v poljudnem članku v časniku Večer. Obenem je bil spiritus agens med 2. in 7. julijem 1973 potekajočega šestdnevnega mednarodnega zgodovinskega simpozija Modinci, posvečenega kmečkim uporom. Še danes potekajoči simpoziji Modinci so se začeli leta 1969 v avstrijski vasi Modinci/Mogersdorf ob tromeji med Avstrijo, Jugoslavijo in Madžarsko z željo, da kljub takratni železni zavesi zgodovinarji teh držav vsakoletno izmenjujejo svoje znanje o različnih poglavjih skupne zgodovine. Mariborski simpozij je bil prvi simpozij Modinci v Jugoslaviji. Udeležilo se ga je okoli 90 zgodovinarjev iz navedenih držav. Ta simpozij je bil za takrat nastajajočo mariborsko univerzo zelo pomemben korak. Zato ne preseneča, da je o njem poročal časnik Večer na prvi strani. Toda to ni bilo vse Koropčevo delo tega leta: prav zaradi pomembne obletnice je opravil še nekaj deset predavanj po slovenskih krajih, pač povsod tam, kamor so ga povabili. To je sicer počel tudi že prej in do konca svojega življenja. Sam je to opisal takole: "Če si dober zgodovinar, si sposoben predavati tako na SAZU kot v gasilskem domu v Šmartnem na Pohorju."
Spominski večer bo 18. oktobra ob 18. uri
Koropec je po upokojitvi leta 1989 nadaljeval svoje raziskovanje zgodovine in posredovanje njenih rezultatov v takšni meri, kot so mu omogočala njegova leta. Umrl je 28. aprila 2004 v Morju pri Framu, kjer je živel zadnja desetletja. Ob njegovi smrti so se njegovega dela spomnili Mestna občina Maribor, Univerza v Mariboru, njen Oddelek za zgodovino, obe mariborski zgodovinski društvi in Prva gimnazija Maribor. Letošnja stota obletnica Koropčevega rojstva je priložnost, da se njegovega dela ponovno spomnimo v Mariboru. Zato bo kot prva prireditev letošnjega Dneva Maribora v sredo, 18. oktobra 2023, ob 18. uri v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor spominski večer, posvečen dr. Jožetu Koropcu. Njegovo življenje in delo bomo ob moderiranju dr. Aleša Mavra predstavili njegovi nekdanji sodelavci in študenti dr. Andrej Hozjan, dr. Vlasta Stavbar in avtor tega članka. Upamo, da bodo takšni večeri, posvečeni zaslužnim prebivalcem našega mesta, postali stalni del programov bodočih prireditev ob Dnevu Maribora.
