Blaž Petkovič
Novi vrtci, šole, obvoznica, promenada, parki, ceste, vpadnice … Praktično povsem novo mesto. Dobrodošli v mesto, kjer sanje zaživijo. Čudolandija navdušuje tudi s pestrim glasbenim programom. Vse več turističnih agencij vabi na Čudolandijo. Ljudem so lučke enostavno všeč. V Kopru po novem tudi pametna klop. Koper je zakon tudi pozimi. Takega objekta ni v radiju 500 kilometrov od Kopra!
Če gre verjeti vsemu, kar je pred tokratnimi županskimi volitvami prodajal propagandni stroj koprskega župana in kar so zlasti na družbenih omrežjih delili tisti, ki se hranijo ob županovem koritu, je Koper sanjsko mesto. Drži, Koper se je pod Borisom Popovičem res spremenil, v marsičem tudi na bolje, in če bi imel koprski župan v vseh teh letih ob sebi tudi kakšnega "koželja", kakršnega pozna Zoran Janković, bi bilo staro mestno jedro verjetno tudi lepše. A družbeni razvoj se ne meri z betonom in palmami - mesto so ljudje. In Koper je s politiko kiča, pod katero se podpisuje robata mestna oblast, izgubil svojo istrsko dušo.
Če nisi z nami, si proti nam, je tista preračunljiva logika, ki se že desetletje najeda v povezanost in sproščenost koprskega javnega življenja. Če nas ne boš podpiral, te bomo udarili tam, kjer najbolj boli. In obratno. Če nam boš zvest, boš nagrajen. Možnosti za napredek tako ni prav veliko: ali boš upravljal lokal na privlačni lokaciji brez posebnih omejitev ali boš izgubil službo, ker je tvoj sin zapustil domači nogometni klub. Marko Brecelj, kulturnik, legendarni Buldožer, na primer, je bil že potisnjen na obrobje. Tudi zaradi svojega aktivizma. Z njim pa v pozabo legendarni MKC, v katerem so se ob svetovno znanih gostih glasbeno izobraževale številne koprske generacije. Zlasti takrat, ko ti znanec v kiosku na avtobusni postaji šepetaje razlaga, zakaj je izgubil delo, ob tem pa nenehno opreza okoli, če ga kdo posluša, ti postane jasno, v kaj se je spremenilo tvoje mesto. Ko je skorajda nemogoče najti sogovornika, tudi na univerzi, ki bi javno in kritično povzel dogajanje v mestu, saj ga je strah ali "ne poznam razmer", ostaneš brez besed.
Če gre verjeti vsemu, kar je pred tokratnimi županskimi volitvami prodajal propagandni stroj koprskega župana in kar so zlasti na družbenih omrežjih delili tisti, ki se hranijo ob županovem koritu, je Koper sanjsko mesto. Drži, Koper se je pod Borisom Popovičem res spremenil, v marsičem tudi na bolje, in če bi imel koprski župan v vseh teh letih ob sebi tudi kakšnega "koželja", kakršnega pozna Zoran Janković, bi bilo staro mestno jedro verjetno tudi lepše. A družbeni razvoj se ne meri z betonom in palmami - mesto so ljudje. In Koper je s politiko kiča, pod katero se podpisuje robata mestna oblast, izgubil svojo istrsko dušo.
Če nisi z nami, si proti nam, je tista preračunljiva logika, ki se že desetletje najeda v povezanost in sproščenost koprskega javnega življenja. Če nas ne boš podpiral, te bomo udarili tam, kjer najbolj boli. In obratno. Če nam boš zvest, boš nagrajen. Možnosti za napredek tako ni prav veliko: ali boš upravljal lokal na privlačni lokaciji brez posebnih omejitev ali boš izgubil službo, ker je tvoj sin zapustil domači nogometni klub. Marko Brecelj, kulturnik, legendarni Buldožer, na primer, je bil že potisnjen na obrobje. Tudi zaradi svojega aktivizma. Z njim pa v pozabo legendarni MKC, v katerem so se ob svetovno znanih gostih glasbeno izobraževale številne koprske generacije. Zlasti takrat, ko ti znanec v kiosku na avtobusni postaji šepetaje razlaga, zakaj je izgubil delo, ob tem pa nenehno opreza okoli, če ga kdo posluša, ti postane jasno, v kaj se je spremenilo tvoje mesto. Ko je skorajda nemogoče najti sogovornika, tudi na univerzi, ki bi javno in kritično povzel dogajanje v mestu, saj ga je strah ali "ne poznam razmer", ostaneš brez besed.
{infobox-gray_full}83101{/embed_info_box}
Koper se je res spremenil. S "sovražniki" se obračunava preko obcestnih panojev, kritične novinarje se prostaško žali na občinskih platformah. Troši se javni denar za županove fotoalbume, nogometni klub tudi zaradi pajdašenja s spornimi svetovalci nastopa v tretji ligi. Koprska občina je za odvetniške storitve od leta 2002, odkar je župan Boris Popovič, med drugim porabila vrtoglavih 5,6 milijona evrov. A ko je kolege s Pop TV nedolgo nazaj zanimalo, ali so to odvetniški stroški za občinske zadeve ali tudi za zasebne sodne postopke župana, pojasnil niso dobili. Ne gre namreč pozabiti: Popovič se je v času županovanja znašel v kar 47 sodnih postopkih.
Kot kaže, pa instant prireditve s falklandskimi kalamari, kitajskimi ognjemeti in razsvetljavo, ki postaja pomembnejša od kulturne dediščine, nimajo več toliko učinka na javno mnenje. Takih, ki niso več pripravljeni prodajati lastnega dostojanstva in načelnosti, je očitno vse več, tisti, ki se nekajkrat na leto podajo v največje mesto na slovenski obali, pa tako ali tako lahko delijo zgolj fotografije na družbenih omrežjih. Koprčani živijo v svojem mestu 365 dni na leto in ne samo takrat, ko se županova ekipa spomni novega komercialnega projekta. Že pred štirimi leti so županske volitve pokazale, da Boris Popovič vendarle ni vsemogočen. Tudi obdobje, ko je koprski župan v sosednjih občinah brez težav nastavljal svoje somišljenike, je že mimo. Po šestnajstih letih na prestolu ga sedaj tudi v domačem kraju čaka drugi krog. In protikandidat, ki ga podpirajo skorajda vsi konkurenti z uvodnega srečanja. Srečno, Koper!
Koper se je res spremenil. S "sovražniki" se obračunava preko obcestnih panojev, kritične novinarje se prostaško žali na občinskih platformah. Troši se javni denar za županove fotoalbume, nogometni klub tudi zaradi pajdašenja s spornimi svetovalci nastopa v tretji ligi. Koprska občina je za odvetniške storitve od leta 2002, odkar je župan Boris Popovič, med drugim porabila vrtoglavih 5,6 milijona evrov. A ko je kolege s Pop TV nedolgo nazaj zanimalo, ali so to odvetniški stroški za občinske zadeve ali tudi za zasebne sodne postopke župana, pojasnil niso dobili. Ne gre namreč pozabiti: Popovič se je v času županovanja znašel v kar 47 sodnih postopkih.
Kot kaže, pa instant prireditve s falklandskimi kalamari, kitajskimi ognjemeti in razsvetljavo, ki postaja pomembnejša od kulturne dediščine, nimajo več toliko učinka na javno mnenje. Takih, ki niso več pripravljeni prodajati lastnega dostojanstva in načelnosti, je očitno vse več, tisti, ki se nekajkrat na leto podajo v največje mesto na slovenski obali, pa tako ali tako lahko delijo zgolj fotografije na družbenih omrežjih. Koprčani živijo v svojem mestu 365 dni na leto in ne samo takrat, ko se županova ekipa spomni novega komercialnega projekta. Že pred štirimi leti so županske volitve pokazale, da Boris Popovič vendarle ni vsemogočen. Tudi obdobje, ko je koprski župan v sosednjih občinah brez težav nastavljal svoje somišljenike, je že mimo. Po šestnajstih letih na prestolu ga sedaj tudi v domačem kraju čaka drugi krog. In protikandidat, ki ga podpirajo skorajda vsi konkurenti z uvodnega srečanja. Srečno, Koper!
