(STRAN 210) Odstopna izjava

(Povsem običajna pisarna, konec leta 2020.)

Dober dan.

Dober dan.

Pa poglejmo. Kje ste bili 23. decembra 1990?

Ne vem, doma, verjetno doma.

Kako ste glasovali na plebiscitu?

Nisem glasoval, star sem bil štirinajst let.

Kako so glasovali vaši starši?

No, to je pa menda njihova stvar, a ne?

Ste v Uradu za državljanstvo in slične kontradiktornosti, tu tajnost podatkov ne obstaja. Ko ste pri nas, upoštevate naša pravila.

Aha, dobro. Za. Glasovali so za.

Bi torej lahko rekli, da ste bili tudi vi za?

Bil. Absolutno in brez pomisleka.

Torej ste domoljub?

Domoljub? Ne vem, težka in velika beseda.

Ste ali niste?

Okej, sem. Sem domoljub.

S čim, kako in na katere načine izkazujete svoje domoljubje?

S čim, kako in na katere načine? Uf, ne vem. Plačujem davke?

To se vam zdi domoljubno?

Ne, seveda ne, po svoje je banalija, ampak ne zdi se mi nepomembno. Pač ne goljufam države. Daj cesarju, kar je cesarjevega, in tako naprej.

Nikoli niste ogoljufali države?

Dobro, ne bom se delal svetnika. Gotovo sem kdaj kaj ... prikrojil, prilagodil. Saj veste, kako pravi Cohen: "Everybody knows, that you've been faithful, give or take a night or two."

Ne razumem.

Nima veze, se opravičujem. Kakšno je že bilo vprašanje? S čim ...

... kako in na katere načine izkazujete svoje domoljubje?

Seveda, torej ... Z glasbo, besedili, pisanjem, gledališčem ...

To so za vas domoljubna dejanja?

To je pač moje delo. In ja, moje delo raste iz tradicije, jezika, kulture ... Iz navezanosti na jezik, iz vpetosti v tradicijo, iz ljubezni do te kulture, če hočete. In s svojim delom pač poskušam nekaj prispevati k vsemu temu, po svojih najboljših močeh.

Je vaše delo prepoznano kot domoljubno?

Kot domoljubno? Ne, po mojem ne, pa saj tudi ni tako mišljeno.

Rekli ste, da je vaše delo znak vašega domoljubja.

Že, ampak ne direktno, brez nekega patriotskega žiga. Do ljudi, ki se razglašajo za domoljube, sem tako ali tako precej skeptičen.

Res? Zakaj?

Ker po navadi ljubijo neko fantazmo in ker nočejo ali niso sposobni misliti skupnosti v njeni celovitosti.

Kakšna pa je njena celovitost?

Heterogena, raznolika, nasprotujoča si, včasih razklana ... Samooklicani domoljubi vidijo vse to kot grožnjo. Zato njihova ljubezen ni ljubezen, ampak sovraštvo.

Mhm. (Si zapisuje.)

Podobno je z osamosvojitelji.

Prosim?

No, saj mogoče to nima zveze z vsem skupaj, ampak prej ste me spraševali o plebiscitu.

Res je. In?

Tisti, ki si pravijo osamosvojitelji, osamosvojitev privatizirajo, predstavljajo jo kot svoj projekt. Ne moreš privatizirati nečesa, pod kar se je pred tridesetimi leti ob 93-odstotni udeležbi podpisalo 95 odstotkov ljudi, to je čista perverzija. Seveda je res, da so bili nekateri bolj izpostavljeni, da so odigrali pomembnejše vloge in v končni fazi tudi več tvegali. Ampak vseeno: ta cela predstava egomanije, pripenjanja zaslug in ... ne vem, malo se mi gabi.

To vas moti?

To, seveda, mislim, moti me še marsikaj, da sploh ne začnem naštevati, kaj vse smo zasrali v zadnjih tridesetih letih ...

(Rahlo nervozno.) Dobro, dobro, niste sami, vrsta je dolga. Zaradi tega, kar ste našteli, ste prišli sem?

Da.

In radi bi podali odstopno izjavo?

Da.

Kot državljan Republike Slovenije?

Da.

Torej nočete biti več zavedeni kot državljan?

Da. Mislim ne. Pač nočem.

Ne razumem. Zakaj se preprosto ne izselite drugam?

Ne. To je moj dom, moja država, moja domovina. Rad jo imam in nikamor ne grem. Rad bi samo, ne vem ...

(Privzdigne obrvi.) Da?

Rad bi nekako stopil s tega vlaka. Pa nočem se izogibati svojim dolžnostim in odgovornostim, saj sem prej rekel, da plačujem davke, prispevke, hodim na volitve, trudim se biti aktiven državljan in vse te reči. Moja odstopna izjava je simbolična. Rad bi, da se ob tem, ko predsednik vlade ali republike rečeta "Spoštovane državljanke in državljani", ne bi počutil, kot da nagovarjata mene. Ker vem, da bo tem besedam sledil izliv fekalij ali leporečništva. Ali pa kombinacija obojega. In vsega tega imam dovolj, zmešalo se mi bo, ne morem več.

Mhm. (Si zapisuje.)

A lahko kaj uredite?

Bom predal naprej. Lepe praznike. NASLEDNJI!

* Boštjan Narat je glasbenik in filozof.