Julianu Assangeu je uspelo spremeniti razumevanje sveta. Odzivi na njegovo aretacijo in morebitno izročitev so bili presenetljivi. Opozarjali so na nevarnost kršitev človekovih pravic, na nehumane pogoje zapora, verjetnost nepravičnega sojenja in možnost usmrtitve. Zvenelo je, kot da bi ustanovitelj Wikileaksa lahko končal v eni najbolj zloglasnih kršiteljic človekovih pravic. Savdski Arabiji? Libiji? Mjanmaru? Morda Egiptu?
Julianu Assangeu grozi izročitev v Združene države Amerike. V najstarejšo parlamentarno demokracijo na svetu, v državo, ki v očeh mnogih še vedno velja za vodilno zagovornico svobode in človekovih pravic. Bilo bi simpatično, če bi šlo za posledico tega, da so temne sile postale svetli primeri spoštovanja pravic in dostojanstva posameznika, nekdanji svetli zagovorniki svobode pa so prestopili na stran teme. Črno-bele slike so tudi v negativu jasne. Težava je, da Assange ni razkril tega. Črno-belih ločnic, če so kdaj bile, ni. Vsaj ne na zemljevidu držav sveta. Naivna slika dobrih proti zlim se spet spreminja v razmerja moči tistih z močjo proti izkoriščanim in zavajanim.
Jasen zagovor ustanovitelja Wikileaksa, ki ga je ponudila političarka laburistične stranke Diane Abbott, je doživel napad iz lastnih vrst. Zdelo se je skoraj kot protest na preveč drzno opazko, da je cesar gol. Protesti, da se ne sme pozabiti na obtožbe posilstev, ter pozivi, naj Assangea najprej izročijo na Švedsko ali pa v Avstralijo, se v zadnjih dneh vrstijo. Šum zamegli jasnino, ki se je pojavila za trenutek. Težava vseh teh zahtev je, da od leta 2017 ni več obtožnice in evropskega naloga za aretacijo, na podlagi katerih bi bil lahko Assange izročen na Švedsko. Neprijetno dejstvo je, da so ga britanske oblasti aretirale na isti dan, ko so ameriške marčevsko tajno obtožnico javno predstavile.
Vse, kar bo sledilo, bo izvršeno zakonito in v skladu s predpisi
