Svetopisemska Apostolska dela nekje v prvi polovici pripovedujejo o tem, kako se je na rastočo skupnost prvih kristjanov v Jeruzalemu spravil kralj Herod Agripa. Možakar, ki se je v judovsko zgodovino zapisal kot zadnji kolikor toliko neodvisni judovski vladar za zelo dolgo časa, je najprej dal z mečem pokončati enega vodilnih Jezusovih učencev Jakoba. Slednji je po svoji smrti ne čisto pričakovano naredil veliko kariero kot zavetnik boja za ponovno osvojitev Španije in krščanskih romarjev sploh. Nato je dal kralj po besedah Apostolskih del prijeti še Petra. Vedno me je navduševala kratkost, s katero je opisan njegov motiv. Agripa je korak naredil, ker je videl, da je Jakobova usmrtitev ljudstvu všeč. Mislim, da se je komaj komu posrečila bolj jedrnata oznaka populizma. Nosilec moči stori nekaj ne zato, ker bi bilo prav, skladno z moralnimi ali državnimi zakoni ali komu v prid, marveč ker je ljudstvu zgolj všeč.
Slovenec z nezaupanjem gleda na vse, kar je "privat", je pa brezpogojno navezan na tisto, kar ima sam v zasebni lasti
