Prostovoljstvo je v Sloveniji zagotovo med bolj razvitimi v Evropi, četudi nam manjka kakšen akt ali dva. Vsi, ki smo vključeni v proces humanitarnih prostovoljskih organizacij, navadno podajamo roko tam, kamor institucije (zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov) ne (z)morejo, obenem pa lahko zaradi manjšega birokratskega bremena mnogokrat nudimo hitrejšo pomoč. Naša 88-letna Amalija letos zagotovo ne bi preživela mrzle zime, če bi čakali na finančno pomoč, ki bi ji zagotovila kurjavo. Tako jo je dobila v treh dneh – zbrali in dostavili smo jo s pomočjo dobrih ljudi. In gasilcev – še enega pomembnega stebra prostovoljske družbe! Podobno bi noseča mamica samohranilka s še dvema otrokoma verjetno prej dočakala diplomo nerojene hčerke kot izpolnila vse zahtevane obrazce za tistih nekaj sto evrov. Hitra akcija ji je omogočila, da se je v tednu dni zbralo vse potrebno za rojstvo deklice. Podoben je primer Ave, mladega dekleta, ki ga je življenje potisnilo v ulico, iz katere si je želela na vsak način rešiti. Kako tudi ne pri 24 letih! Le s pomočjo prostovoljcev se je mimo razpisov formularjev itd. našla prijazna gospa, lastnica manjšega lokala, ki ji je ponudila stanovanje in delo. Uredili smo sobico, zbrali zanjo vsa potrebna oblačila ter ji pomagali z nakupom laptopa, s pomočjo katerega zdaj končuje svoje diplomsko delo.
Zakaj je podjetju z nekaj sto tisoč evri dobička tako težko darovati 100 evrov za učbenike socialno ogroženih otrok?
