Agroživilstvo v Pomurju: Potrebujemo profesionalizacijo od vil do vilic

Kakšna je prihodnost agroživilstva v Prekmurju, je vprašanje, na katero so skušali odgovoriti v okviru regijske študijske ekskurzije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo je vodil agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Na javnem forumu, ki so ga ob tem pripravili v Dvorcu Rakičan, je o trendih na področju kmetijstva v regiji govoril tudi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota dr. Stanko Kapun, ta se je pri tem naslonil na analizo, ki so jo leta 2019 za panogo v regiji pripravili skupaj s sodelavci. Tako je za regijo značilno, da v njej prevladujejo majhne kmetije, od katerih jih ima 72 odstotkov v lasti do pet hektarjev zemljišč. Pri tem se število kmetij konstantno zmanjšuje. Kot je razvidno iz podatkov o oddanih subvencijskih vlogah, se je od leta 2005 do danes število kmetij zmanjšalo za 3500, v letu 2021 jih je bilo tako zgolj še 6160. Trend zmanjševanja se nadaljuje tudi letos. Najbolj na območju lendavske upravne enote, kjer so po besedah Kapuna ostale še samo večje kmetije, pri čemer ena ali dve kmetiji obdelujeta celotno zemljo v vasi, hkrati na tem območju živinoreje več skorajda ni.

Po pričakovanju pa bo vedno več mladih prevzemnikov kmetij in kmetij z dopolnilno dejavnostjo. "Mlajša generacija tako vidi v kmetijstvu nekaj pozitivnega in možnosti preživetja," pravi Kapun, ki v manjšanju števila kmetijskih gospodarstev ne vidi nič tragičnega. "Kmetije, ki opuščajo pridelavo, niso propadle, temveč so se na njih zgolj odločili, da se kmetijstva več ne gredo. Te kmetije posledično sprostijo zemljo in sosedom omogočijo širitev," pravi Kapun in doda, da je zaradi novih pozidav v regiji na voljo še manj kmetijskih zemljišč. "Torej se lahko nekdo širi samo tako, da nekdo drug opusti kmetijsko dejavnost." Za vzpostavitev optimalnih razmer za pridelavo bo treba po njegovih besedah v prihodnosti vzpostaviti več namakalnih sistemov. Meni, da bi lahko v ta namen boljše izkoristili reko Muro, a gre pri tem, kot pravi, za politično vprašanje.

Kmetija mora biti dovolj velika, da je lahko konkurenčna

Branko Virag, član uprave Panvite, prav tako izpostavlja pomen vzpostavitve novih namakalnih sistemov, saj opozarja, da bo regija v prihodnosti še bolj izpostavljena suši. "Da bomo lahko na 20 tisoč hektarjih namakali zemljo za pridelavo žita. Te resurse moramo ohraniti našim zanamcem." Panvita bo prihodnje leto praznovala sto let delovanja. "Naš osnovni cilj ostaja pridelava domače hrane za potrošnike," pravi Virag in izpostavlja, da želijo nadgraditi ponudbo mesa živali, rejenih izključno s slovenskimi žiti. Virag poudarja, da je treba v Sloveniji vzpostaviti popolno profesionalizacijo kmetijske dejavnosti v celotni verigi - od vil do vilic. "To se gremo v podjetjih, pri fizičnih osebah pa pri vseh ni tako." Predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in eden največjih slovenskih prašičerejcev Danilo Meolic meni, da morajo biti kmetije v prvi vrsti konkurenčne. "To lahko naredimo z investicijami, pa tudi kmetija mora biti dovolj velika, da bo lahko kmet na njej delal osem ur na dan in s tem zaslužil." Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah meni, da se je kontrolirana pridelava v rastlinjakih pokazala kot ena dobrih razvojnih možnosti za kmetijstvo v regiji, pri čemer je po njegovih besedah treba razrešiti vsa vprašanja glede zapletov pri izrabi geotermalne energije. Temu pritrjuje Roman Ferenčak iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids: "Leta 2004, ko smo vrtali našo prvo geotermalno vrtino, jih na Nizozemskem še ni bilo. Danes pa tam na ta način ogrevajo okoli tisoč hektarjev. V 16 letih so nas prehiteli po levi in desni ... Države, ki se zavedajo strateškega pomena kmetijstva, ga podpirajo." Glede stroškov v zvezi z izrabo geotermalne energije je povedna tudi zgodba iz Mestne občine Murska Sobota, ki jo izpostavlja župan Aleksander Jevšek: "V mestu imamo tri geotermalne vrtine. Dve leti nazaj smo ogrevali naš letni bazen z geotermijo in ustvarili 160 tisoč evrov izgube. Nato smo prešli na kurilno olje in znižali izgubo na 40 tisoč evrov. To pove vse. To je narobe svet."