Vlada je pred dnevi sprejela odlok o začasnem ukrepu sofinanciranja stroškov izvedbe reinjekcijskih vrtin ob uporabi geotermalne energije. To pomeni, da se bodo o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe ta lahko namenjala tudi za investicije, ki bodo lahko prispevale k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Sklep vlade je dobra poteza, a sodeč po tem, kaj pravijo poznavalci razmer pri nas, ni povsem jasno, v čigavo korist bo odločitev vlade bolj delovala - ali vlade, ki mora v odnosu do Evrope izpolnjevati zaveze zelenega gospodarstva, podjetij z izkoriščanjem geotermalne energije ali varovanja okolja.
Država nima ideje za celostni sistem izkoriščanja geotermije
Ali je sklep vlade pisan tudi na kožo podjetjema Paradajz in Ocean Orchids, ki za svojo dejavnost že vrsto let uporabljata geotermalno energijo, nimata pa reinjekcijske vrtine?
Super, odlično - ampak ...
"Super, odlično, pet," o sklepu vlade pravi Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids. Za to, da lahko kmetijsko ministrstvo po nekajletnih prizadevanjih prejšnje ministrice Aleksandre Pivec in zdajšnjega ministra Jožeta Podgorška sploh objavi razpis za sofinanciranje reinjekcijskih vrtin, je po njegovem pomemben uspeh tega resorja. Okoljske teme so namreč bile doslej v domeni ministrstva za okolje in prostor, s tem pa tudi možnost sofinanciranja. Zdaj bo del sredstev sklada za podnebne spremembe namenjen za razpis, ki ga bo pripravilo kmetijsko ministrstvo.
Ob tem dosežku, pomembnem za kmetijsko dejavnost, Ferenčak opozarja na več nedorečenosti tako glede razpisa kot glede vprašanj, povezanih z njim. Prvo se nanaša na delež državnega sofinanciranja naložbe. "Če bo to 50 odstotkov, bo premalo, če 70 odstotkov, pa se lahko pogovarjamo naprej," je jasen. Druga neznanka je, ali bodo imetniki reinjekcijskih vrtin za kritje stroškov delovanja, ki bodo ob veliki porabi energije in drugih stroških zagotovo presegali sto tisoč evrov na leto, v prihodnje lahko pridobili obratovalno podporo. Torej takšno, kot se že zdaj podeljuje za sončne elektrarne ali kogeneracijo. "Tudi ekonomsko mora imeti naložba glavo in rep." Tretje vprašanje pa je, kdo bo prevzel tveganje za naložbo, če reinjekcijski sistem ne bo deloval. Kajti ni nujno, da bo mogoče izrabljeno vodo spraviti nazaj v podzemlje. Ob tem bo finančni vložek v reinjekcijsko vrtino v vsakem primeru krepko presegel dva milijona evrov.
Kaj, če sistem ne bo deloval
Podobno ugotavlja tudi Kristjan Magdič, sodirektor podjetja Paradajz, in poudari, da bi morali pri sofinanciranju najprej govoriti o geotermalno-reinjekcijskem paru. Država bi namreč morala pri podeljevanju subvencije v enak položaj postaviti investitorje, ki bi obe vrtini zdaj izvedli povsem na novo, in tiste, ki geotermalno vrtino že imajo in bi tej dodali reinjekcijsko.
Tudi sam opozori na veliko negotovost glede učinkovitosti reinjeciranja zaradi strukture podzemlja oziroma trdote peščenjakov, kamor bi vračali izrabljeno vodo. Marsikatera reinjekcijska vrtina v Panonski nižini namreč zato ne deluje ali je delovala le kratek čas ali v nezadostni meri glede količine vračanja vode, povsem neznane pa so tudi okoljske posledice potiskanja vode z visokim tlakom v takšne strukture v globinah.
Opozori še na ekonomsko tveganje. Ob morebitnem nedelovanju sistema bi namreč moralo podjetje, ki bi za naložbo pridobilo sofinanciranje, ta sredstva vračati. Ključno pa je, da država nima ideje za celostni sistem izkoriščanja geotermalne energije. Za to bi morala pripraviti jasen koncept. Tega nekatere države že imajo izdelanega, še posebno podrobno Nizozemska, zajemati pa bi moral tudi spremembe glede obratovalne podpore. Ta je namreč v Sloveniji namenjena samo za naprave za proizvodnjo električne energije, v tujini pa tudi za obnovljivo energijo nasploh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
