Delavci v mrazu stojijo na stiroporju, da jih manj zebe

Letošnja zima še ni zares pokazala zob, a vendar je tudi nekaj stopinj pod lediščem dovolj, da človeku pride mraz do kosti. Občutek hlada na prostem se namreč stopnjuje, če nizke temperature zraka spremlja hladen veter.

Enako za domače in tuje

"V podjetju Pomgrad se zavedamo, da lahko nizke temperature občasno tudi onemogočijo nemoteno in tekoče izvajanje delovnega procesa, zato smo v podjetju sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi delavcem olajšamo delo v teh mrzlih dneh. Izdelana imamo interna navodila za varno delo na prostem v mrazu, na osnovi katerih so delavci seznanjeni s tveganji pri delu ter z ukrepi in primernim načinom dela," so nam o delu na prostem ob nizkih temperaturah sporočili iz gradbenega podjetja.

Mraz nevaren za srce

Poleg gradbincev je še veliko ljudi, ki delajo na prostem. Spomnimo se raznašalcev časopisov, ki zgodaj zjutraj sedejo na kolo, delavcev na avtocesti, ki na nadzornih točkah preverjajo opremljenost vozil, elektrikarjev pri vzdrževanju daljinskega omrežja, pobiralcev odpadkov od hiše do hiše ... Podatkov o tem, koliko delavcev dela na prostem tudi ob nizkih temperaturah, ni. Je pa gotovo takšno delo eno bolj obremenjujočih za organizem in ogroža zdravje.
Izpostavljenost mrazu namreč povzroča veliko obremenjenost srca, poveča pa se tudi nevarnost za nastanek srčnega infarkta. Dokazano je, da so ti pogostejši, kadar se telo podhladi. V hladu se žile krčijo in pri tem popoka notranja poapnela površina žilnih sten. Znano je tudi, da se trombociti hitreje zlepijo na hladnem. Oboje skupaj, torej poškodovanost notranje stene žil in pospešeno lepljenje trombocitov, lahko povzroči nastajanje strdkov, s tem pa se možnost za zamašitev žil in srčno kap poveča.

Prehajanje je šok za telo

Delo na nizkih temperaturah ni za ljudi, pri katerih obstaja nevarnost za nastanek srčne okvare, opozarjajo tudi zdravniki specialisti medicine dela, prometa in športa. Ne morejo pa povsem pritrditi laičnemu prepričanju, da se zaradi dela na hladnem zmanjša odpornost telesa in zato pride do pogostejšega zbolevanja zaradi okužb.
Veliko večje tveganje za zdravje kot delo na hladnem ob primernih zaščitnih ukrepih namreč prinaša hitro spreminjanje temperature zraka. Temu so najbolj izpostavljeni delavci, ki iz toplih prostorov hodijo po izdelke ali blago v hladilnice, na primer mesarji, in pri tem ne oblečejo zaščitne obleke. Takšno prehajanje s toplega na hladno namreč pomeni velik šok za telo.

Nič o mrazu

Ob delu na prostem ob nizkih temperaturah zraka je torej treba poskrbeti za to, da se telo ne podhladi. Toda slovenska zakonodaja najnižjih dopustnih temperatur na delovnem mestu ne opredeljuje, na drugi strani pa zelo natančno predpisuje primerne temperature za delo v zaprtih prostorih in pisarnah.