Znankina mama je imela hude bolečine. "Ampak ni hotela k zdravniku, dokler ni bilo že tako hudo, da smo jo morali odpeljati na urgenco," pripoveduje njena hči. Nekdo drug pravi, da pozna starejšega moškega v stiski, ker slabo sliši in se po telefonu z zdravnikom težko pogovori, nima pa nikogar, ki bi poklical namesto njega. Mnogim so odpovedali obravnave in posege, na katere so dolgo čakali. Takih in podobnih primerov je danes veliko. V času epidemije so v ospredju bolniki s covidom, čemur se je prilagodil zdravstveni sistem, ta pa je zaradi večanja števila bolnikov in okužb, ki se jim tudi medicinsko osebje ne more izogniti, preobremenjen. Tudi druge bolezni in zdravstvene težave ne počivajo, a zaradi strogih preventivnih ukrepov za preprečevanje novih okužb se je dostop do zdravnika spremenil.
Prej 100 pacientov, zdaj 150
"Kljub epidemiji in posebnim ukrepom lahko naši pacienti pridejo k nam v ambulanto ali z nami vzpostavijo stik," pravi zdravnica Suzana Makoter iz ambulante družinske medicine v Zdravstveni postaji Beltinci. Še vedno jih sprejemajo v ordinaciji, veliko več pa jih zdaj kliče po telefonu ali, še posebno mlajši, pišejo po elektronski pošti. Dnevno imajo po 80 klicev, ob ponedeljkih tudi 100, odgovorijo pa tudi na vsaj 50 elektronskih sporočil. "Ker so naše telefonske zveze ves čas obremenjene, nas kdo včasih ne dobi takoj, zato nam lahko pusti sporočilo, vsem bomo odgovorili." Če so pred epidemijo na dan obravnavali 100 pacientov, jih zdaj tudi 150, je pa manj pregledov v ambulanti. Pred vstopom vanjo se strogo držijo predpisanih protokolov, vsi pacienti prej izpolnijo obrazec, in če obstaja sum na okužbo s koronavirusom, jih usmerijo v covidno ambulanto. Naredijo vse, da tudi v teh časih pacienti ne bi bili prikrajšani za ustrezno zdravljenje. Opravljajo se nujni operativni posegi, na primer pri rakavih bolnikih, ob poslabšanju kroničnih bolezni, težavah s srcem.
Le nujno in zelo hitro
Koronavirus je bistveno spremenil način in organizacijo dela tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer so zdaj prizadevanja usmerjena v zdravljenje bolnikov s covidom. Opravljajo samo obravnave s stopnjama nujno in zelo hitro ter tiste, za katere zdravnik meni, da bi lahko opustitev ali preložitev ogrožala pacientovo zdravstveno stanje. Pred obravnavo pacienti izpolnijo epidemiološki vprašalnik, če gre za nujen poseg ali preiskavo, pa opravijo še hitri test na okužbo s koronavirusom. Zagotavljajo, da glede dostopnosti zdravstvenega osebja veljajo enaka pravila kot prej. "Zaradi dela v posebnih razmerah pa je predvsem zdravnik, ki dela na covidnem oddelku, težje dostopen, vendar se dogovorijo za kontakt in se slišijo s pacienti glede nastalih težav," je povedal strokovni direktor Daniel Grabar. Problem je, da je veliko zdravstvenega osebja odsotnega, zato kader za delo na covidnem oddelku nadomeščajo s prerazporejanjem z drugih oddelkov, poleg tega jim pomagajo še zdravstveni delavci iz vseh štirih pomurskih zdravstvenih domov, ena koncesionarka in iz Psihiatrične bolnišnice Ormož, skupaj je takih 15 zdravstvenih delavcev. Glede na razmere epidemije in dejstvo, da veliko bolnikov zaradi covida potrebuje hospitalizacijo, domnevajo, da se bodo čakalne dobe povsod podaljšale, še posebno pri operativnih posegih na področju kirurgije in ortopedije ter pri večjih ORL-posegih.
A Makoterjeva opaža, da nekateri pacienti predolgo čakajo. "Gotovo bomo čutili posledice. Poleg tega, da nekateri predolgo čakajo na obisk zdravnika, se v tem času ne opravlja toliko diagnostike. In znano je, da se je v zadnjih mesecih diagnosticiralo manj rakastih obolenj kot v enakem obdobju lani. Več je tudi duševnih stisk in težav, za mnoge niti ne vemo. Ugotavljam pa, da vedno več ljudi pokliče zaradi duševnih težav, tako starejših kot mlajših, celo najstniki, ki so v nezavidljivem položaju."
Na pregled v ambulanto
"V tem koronskem času so se tudi v naši ambulanti nekatere stvari spremenile, druge pa skoraj ne," nam je povedala pediatrinja Alenka Horvat iz otroške ambulante. "Že prej smo imeli veliko telefonske in elektronske komunikacije, kdor pa potrebuje pregled, lahko tudi zdaj pride v našo ambulanto."
Ob pregledu nosijo masko, plašč in vizir, da bi zavarovali sebe, otroke in starše. "Nihče ne pride nenaročen, vsak mora prej poklicati, da se dogovorimo za točno uro, in vedno imamo še malo časovne rezerve. Med obiski posameznih pacientov ambulanto pošteno prezračimo in razkužimo," pove in upa, da bo ta točnost ostala tudi, ko bodo ti čudni časi za nami.
Telemedicina ne more nadomestiti pregleda v ambulanti
Ker so vrtci in šole zaprti, je respiratornih okužb veliko manj kot običajno v tem času. Nekatere bolezni pa nikoli ne počivajo, zato so pozorni na vse anamnestične podatke, da česa ne spregledajo. "V nekaterih primerih telemedicina nikakor ne more nadomestiti pregleda v ambulanti, zato včasih potrebuješ še instinkt, da se vse konča, kot se mora." Sklene, da je njihova dostopnost enaka kot prej in tudi starši nimajo nobenih zadržkov, da z otrokom ne bi prišli v ambulanto. Tudi s pregledi ne odlašajo.
Ves čas epidemije redno opravljajo preventivne preglede dojenčkov in cepljenje otrok. Tudi napotnice za specialistične preglede pišejo enako kot prej, pri čemer se bodo nekatere zadeve zaradi neizvajanja programov na sekundarni in terciarni ravni odložile, a teh primerov v pediatriji ni zelo veliko. "V nujnih situacijah je z našega vidika opravljeno vse," sklene Horvatova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
