Dva stebra bodo gradili Hrvati

Medtem ko je nova slovenska vlada javnosti razkrila dokumente o sodelovanju Madžarske pri gradnji drugega železniškega tira in ko ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek temu sodelovanju še vedno pušča odprta vrata, je brez velike medijske pozornosti Agencija za energijo izdala odločbo, po kateri bo visokonapetostni daljnovod od Cirkovc na Dravskem polju do Pinc na slovensko-madžarski meji financiral samo slovenski sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, torej Eles. Vrednost naložbe, ki ima pomembno evropsko finančno podporo, naj bi bila od 120 do 130 milijonov evrov. V tej odločbi sta vredni pozornosti predvsem dve navedbi, da bo daljnovod v celoti zgrajen na ozemlju Slovenije in da iz analize koristi in stroškov izhaja, da ima projekt pomembne neto pozitivne učinke samo za Slovenijo. Dejstva so drugačna, če jih pogledamo z drugega zornega kota.

Hops bo obveščal Eles

Načrtovani dvosistemski daljnovod (2 x 400 kV) Cirkovce-Pince bo dolg 80,5 kilometra in bo imel 263 stebrov, v zaščitno vrv bodo vgrajena optična vlakna. V dolžini slabih dveh kilometrov med Hotizo, Gaberjem in Kapco bo potekal na ozemlju, ki je po arbitražni sodbi pripadlo Hrvaški. Ker je bila sprejeta (politična) odločitev, da se trasa daljnovoda zaradi tega ne bo spreminjala - edina možnost bi bila zalomiti potek daljnovoda in ga približati vasi Gaberje -, sta Eles in hrvaški sistemski operater električnega prenosnega sistema (Hops) aprila letos sklenila sporazum, da bo Hops umestil v prostor in zgradil ta del daljnovoda ter da bo o poteku postopkov sproti obveščal Eles. To pomeni, da za daljnovod ne bo izdano enotno gradbeno dovoljenje, ampak ga bo za razdaljo manj kot dveh kilometrov in za dva oziroma tri stebre izdala operaterju Hops hrvaška država. Čeprav gre torej samo za nekaj sto metrov daljnovoda, bo hrvaška država s tem pomemben deležnik pri uresničitvi projekta. Prav tako je treba poudariti, da čeprav Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe, zdaj to jemlje kot podlago za soudeležbo pri postavitvi daljnovoda med Hotizo in Kapco. Zakaj slovenska država to sprejema? Enako bi se bilo treba vprašati, ko je slovenska vlada prav tako aprila letos sprejela sklep, da lahko Eles odseka visokonapetostnega daljnovoda med Divačo in Melino ter Divačo in Pehlinom, ki prav tako potekata po območju Hrvaške, proda hrvaškemu sistemskemu operaterju, ki ju je že do zdaj upravljal.

Daljnovod 25 let pozneje

Umeščanje novega daljnovoda v prostor ima torej za seboj širši, meddržavni (politični) dogovor med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško in je pri njem zato sodelovalo ob infrastrukturnem in okoljskem ministrstvu še zunanje. Daljnovod Cirkovce-Pince in novo stikališče RTP Cirkovce bosta namreč omogočila vzpostavitev prve meddržavne povezave s prenosnim omrežjem sosednje Madžarske, ki ga je ta že leta 2006 pripeljala do Pinc, vozlišče pa je transformatorska postaja (RTP) Heviz na Madžarskem. V Hevizu pa se začne tudi daljnovod (2 x 400 kV) v smeri Hrvaške in naprej do RTP Žerjavinec, za katerega sta se sosednji državi brez Slovenije dogovorili leta 1996, zgrajen pa je bil 1999.
Z načrtovanim daljnovodom od Cirkovc do Pinc se bo torej povezalo prenosno električno omrežje, o čemer so se Slovenija, Madžarska in Hrvaška intenzivno pogovarjale že leta 1993, Slovenija pa svoj del končuje šele zdaj.
Ob takšni preteklosti in povezanosti, ki se vzpostavlja z načrtovanim daljnovodom, je navedba, da so neto koristi vsake od sosednjih držav v regiji manjše od deset odstotkov skupnih koristi projekta, težko razumljiva.