Majda Horvat
Čistilne naprave v občinah Turnišče, Odranci in Črenšovci s svojimi izpusti onesnažujejo okolje. Občine so njihovo obnovo prijavile na razpis za regionalni razvoj kot skupni projekt Dolinska kanalizacija, faza dva, vendar so glede na letos sklenjeni dogovor pristale na drugem mestu po vrsti pomembnosti. Prednost je imelo dokončanje pomurskega vodovoda. Vse tri občine že imajo pridobljena gradbena dovoljenja in dokumentacijo za obnovo čistilnih naprav, kar pomeni, da bi se obnova lahko začela takoj.
Inšpekcijske odločbe
Okoljska inšpekcija je zaradi nezadostnega delovanja komunalnih čistilnih naprav (KČN) in čezmernega obremenjevanja okolja že izdala odločbe maja letos upravljavcu turniške KČN, podjetju Varaš in Občini Turnišče, septembra in oktobra pa Občini Črenšovci za napravi na Bistrici in v Trnju. V Odrancih inšpekcijski pregled še ni bil opravljen. Inšpektor je tudi ugotovil, da vse tri KČN delujejo brez okoljevarstvenih dovoljenj in da se v Turnišču ne izvajajo vse predpisane meritve. Podjetju Varaš sta bila odrejena izvedba sanacijskih ukrepov in izvajanje trajnih meritev pretoka, Občini Črenšovci pa, da opravi celovito raziskavo delovanja naprav in pripravi program ukrepov s časovnim načrtom izvedbe in ovrednotenimi investicijskimi vlaganji za izvedbo posameznih ukrepov. Izvedba sanacijskih ukrepov bo odrejena, ko bo pridobljen in potrjen načrt izvedbe potrebnih ukrepov.
Brez državne pomoči ni začetka
Občina Črenšovci ima dve čistilni napravi za vasi Črenšovci, Žižki in Trnje v vasi Trnje s 3500 populacijskimi ekvivalenti (PE) in iztokom v potok Črnec ter na Srednji Bistrici z 2500 PE za vse tri Bistrice z iztokom v Muro. Obe sta stari skoraj dvajset let in delujeta po sistemu biološkega čiščenja, vendar po zdajšnjih okoljskih standardih nista več dovolj učinkoviti. Težava je predvsem previsoka vsebnost amonijevih spojin, tudi vdori padavinske vode v zbiralniku proti čistilni napravi v Trnju. Črenšovska občina ima za obnovo obeh pripravljeno vso dokumentacijo in bi dela lahko začela takoj, vendar, tako župan Anton Törnar, naložbe ne zmore brez dodatnih finančnih sredstev iz kohezijskih, državnih ali drugih virov. Vrednost projekta je namreč 2,7 milijona evrov. Težava pa je, da čistilne naprave zaradi njene funkcije ni mogoče obnavljati v več fazah, ampak je to treba izvesti takoj in v celoti. "Sami, brez zagotovljenih dodatnih sredstev za plačilo izvajalca ne moremo začeti," je povedal Törnar. Obnove bi se lahko lotili, če bi imeli denar na voljo vsaj za obnovo ene čistilne naprave.
Problem predvsem dušikove spojine
Turniška čistilna naprava, ki jo upravlja občinsko komunalno podjetje Varaš, je bila zgrajena leta 2001 in ima 4950 PE, nanjo pa so priključeni gospodinjstva in javni ter poslovni objekti na območju Turnišča, Renkovcev, Gomilice in Nedelice. Deluje kot biološka čistilna naprava, izpustna voda pa se izteka v Ledavo in je preobremenjena z dušikovimi in amonijevimi spojinami. Projekt obnove je bil ocenjen na 2,5 milijona evrov, občina pa je v preteklih letih že imela za izvedbo rekonstrukcije predvidenih v proračunu začetnih 300 tisoč evrov.
Samostojno financiranje obnove je za občinske proračune (pre)velik zalogaj
