V začetku leta je vodenje Pomurskega muzeja Murska Sobota prevzel tamkajšnji dolgoletni kustos in arheolog Branko Kerman. Raziskovanje, kot je povedal, ga je zanimalo že od zgodnje mladosti, ko je raziskoval podstrešja in odkrival starine. Raziskovalni duh je potem z leti v njem le še rasel. Že v srednji šoli se je odločil za študij arheologije in se leta 1990 zaposlil v omenjenem muzeju.
So se načini dela arheologov od takrat, ko ste začeli delati, do danes spremenili?
"Seveda, sprva so bile raziskave sistematične, to pomeni, da se je raziskovalo manjše terene in bolj poglobljeno, več let, z gradnjo avtocest pa se je to območje razširilo, raziskovali smo po cele hektarje. V arheologijo so prišle tudi nove metode, poleg klasičnega izkopavanja so se začeli opravljati terenski pregledi, geofizikalne meritve in aerofotografija. Te nedestruktivne metode omogočajo enostavno lociranje in zaščito najdišča z minimalnimi posegi. Arheologija gre čedalje bolj v smer zaščite. Veliko se gradi, ogromno je posegov v prostor, zato je treba tista območja, ki so zaščitena, arheološko predhodno raziskati, da lahko gradijo."
Vas je od nekdaj zanimal panonski prostor?
"Med študijem smo spoznavali različne pokrajine, ampak na koncu se moraš odločiti, ali boš šel nazaj ali ostaneš. Odločil sem se, da grem nazaj v Prekmurje, da raziščem preteklost te čudovite pokrajine. Vedno me je zanimalo, kako zaobjeti poselitvene tokove v prostoru. Tako sem se začel ukvarjati z aerofotografijo, to je pregled terena z letala. Na podlagi fotografij struktur, ki se zarisujejo v posevkih, ki jih moraš dobro razumeti in interpretirati, se vidi arheološko-zgodovinski razvoj pokrajine. Pokazalo se je, da je bil ta prostor izredno bogato poseljen skozi vsa arheološka obdobja."
Tako bo muzej spet dobil zalet
Sodelovali ste pri različnih izkopavanjih. Vam je katero še posebej ostalo v spominu?
"Najdišče v Pincah, kjer smo raziskali osem hektarjev in našli bronastodobno naselbino z 28 bivalnimi objekti. Gre za pomembnejše odkritje v širšem slovenskem prostoru in izven meja. Presenetila me je tudi izredna gostota raziskanih najdišč različnih arheoloških obdobij na trasi avtoceste med Krogom in Rakičanom ter nedavno odkrita bogata srednjeveška poselitev Murske Sobote."
Greva k muzeju. Kako se je Pomurski muzej v teh letih spremenil?
"Leta 1990, ko sem prišel v muzej, je bila takratna muzejska postavitev že zastarela. Najprej smo se lotili prenove razstavnih prostorov, nato pa se osredotočili na izvedbo nove stalne razstave, za kar smo leta 1997 prejeli evropsko nagrado za regionalne muzeje. To je bilo veliko priznanje za delo, ki smo ga takrat opravili, sledila so še druga priznanja. Ta razstava delno še stoji, zdaj pa prenavljamo del od prazgodovine do srednjega veka, ker je bilo največ novih odkritij ravno iz teh obdobij. Muzej namreč sčasoma pride do nekih novih idej, pokaže se potreba, da je treba poudariti neke druge stvari in zbirke prevetriti. Če bo šlo po načrtih, bomo prenovljeni del razstave predstavili še v tem letu. Tako bo muzej spet dobil zalet, verjetno bo to prineslo tudi več obiska."
Muzeji so bili ustanovljeni z namenom hrambe predmetov. Kakšna pa je njihova vloga danes, se je skozi leta spremenila?
"Seveda, tako kot vse drugo imajo tudi muzeji svoj razvoj. Če si nekdo predstavlja, da je muzej neka statična ustanova, kjer se nič ne dogaja, se zelo moti. Znotraj muzejev se pojavljajo novi trendi, novi pogledi na zbirke, na dediščino, predvsem na njeno prezentacijo. Pomembno je, kako ohranimo dediščino za potomce. Pokrajina, ki ne skrbi za svojo dediščino, namreč nima prihodnosti. Osnovno poslanstvo muzejev je še zmeraj ohranjanje premične dediščine in skrb za raziskovalno ter restavratorsko dejavnost, z novimi trendi pa se morajo muzeji aktivirati znotraj družbe prek pedagoške in interaktivne dejavnosti za mlade in odrasle. Bistvo muzeja mora biti odprtost, da to ni neka zaprašena institucija, kamor se ljudje bojijo vstopiti. Bistvo muzeja je to, da ko greš po razstavi, izgubiš občutek za ta čas in te eksponati, ki jih gledaš, popeljejo v čas in svet, iz katerega izhajajo. Muzeji so kraj srečevanja, druženja, muzej je lahko tudi kraj pogovora."
Znotraj muzejev se pojavljajo novi trendi
Kustos mora imeti občutek
Muzealstvo je v večjih državah zelo cenjeno, dobro je organiziran tudi študij. Pri nas za zdaj še ni posebnega študijskega programa. Se vam zdi, da nam to v Sloveniji manjka?
"Čeprav ni posebnega študijskega programa, obstaja muzeologija npr. znotraj arheologije kot predmet, pa tudi kasneje, po pridobljeni izobrazbi, se lahko še izobražujemo v tej smeri. V našem muzeju vsi izhajamo iz specialnih strok, smo arheologi, umetnostni zgodovinarji, etnologi, restavratorji, konzervatorji, vsi pa imamo še opravljen strokovni izpit iz muzealstva. Predvsem se mi zdi pomembno, da je kustos poznavalec področja, ki ga pokriva, imeti mora občutek in afiniteto do razstavljenih predmetov in da ga tudi zna primerno hraniti, ko ni na razstavi. Kar se tiče cenjenosti poklica, se mi ne moremo primerjati s svetovno znanimi muzeji. Smo pa pomemben kamenček znotraj muzealstva, predvsem v slovenskem prostoru, pa tudi širše. Imamo veliko obiskovalcev iz tujine, ki so zelo navdušeni, ko vidijo našo postavitev, ki jim daje dober vpogled v preteklost pokrajine."
Kako pa je z obiskom muzeja?
"V času epidemije smo tako kot vsi imeli težave, zdaj pa spet raste. Največ je šolske mladine, predvsem spomladi, ko imajo dneve dejavnosti, ogromno pa je tudi tujcev, predvsem Madžarov. Obisk je bil v tem delu poletja zelo dober, tako da se ne moremo pritoževati."
Omenili ste prenovo stalne razstave. Jo boste dopolnili zgolj z novimi predmeti ali tudi prostorsko razširili?
"Ja, šlo bo za čisto drugačno postavitev z novimi eksponati, vitrinami in spremljajočimi avdiovizualnimi pripomočki."
Čisto drugače je, če vidiš konkreten predmet
Sledite torej tudi trendu digitalizacije.
"V zvezi s tem bi se dalo dosti povedati. Gremo nazaj k predmetu ali pa gremo v digitalno postavitev? Osebno mislim, da je čisto drugače, če vidiš konkreten predmet, kot če ga gledaš na nekem ekranu. Nazaj k predmetu, k eksponatu! Mislim, da vsak turist, ki nekam pride, si gre najprej ogledat muzej, pogleda neke znamenitosti in na ta način začuti prostor. In to je bistvo, zato moramo poskrbeti, da naši spomeniki in razstavljeni predmeti ostanejo."
Kako torej vidite prihodnost muzejev (pri nas)?
"Mislim, da bodo muzeji vedno obstajali. Mogoče se bodo prilagajali trendom, ni pa nujno. Kot sva rekla prej – digitalno lahko predmet obdelaš, kakor želiš, ampak predmet sam je tisti, ki ima vrednost, saj ga je nekdo izdelal, vanj vložil svojega duha. Prihodnost muzejev je v mladih generacijah, te pa je težko pritegniti v muzej, tako da je smiselno povezovati digitalno z razstavljenim predmetom."
Znamo domačini ceniti svoje muzeje?
"Ne bom pretiraval, ampak malo domačih ljudi je videlo Pomurski muzej, če izvzamemo šolsko mladino. Morda ne vedo zanj, morda imajo drugačne predstave, strah ali predsodek v smislu 'nisem za muzej, kaj bom tam'. Mogoče tudi samo okolje ni dovolj naklonjeno dediščini. Vprašanje je, koliko sploh cenimo dediščino in kaj bi morali narediti, da bi bila dediščina bolj v nas samih kot neki odnos do preteklosti in sedanjosti."
