V Galeriji Murska Sobota je na ogled tematska razstava Osamljenosti s podnaslovom Izrazi tesnobe v "prekmurski" likovni umetnosti (izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota), nedavno pa je izšla še istoimenska monografija z znanstvenim besedilom umetnostnega zgodovinarja Roberta Inhofa. Tema razstave in monografije je osamljenost, tesnoba in melanholija kot skupni imenovalec, ki se je v zadnjih 50 letih najbolj očitno izrazil pri različnih prekmurskih umetnikih.
"Nedvomno je tem še več in še več je odličnih avtorjev, ki bi lahko bili uvrščeni, toda to je le ena od možnih interpretacij in ne pregled likovnega ustvarjanja in delovanja v Prekmurju," pravi avtor besedila. Melanholijo, tesnobo in osamljenost je Inhof tematiziral s pomočjo metafore horizonta in kako se ta kaže v delih umetnikov.
Izbrana dela trinajstih avtorjev
Dejstvo je, da je horizont v Prekmurju malokje neposredno viden kot nepretrgana ravna črta, kot si ga zaradi panonske ravnice predstavljamo. Taka ravna črta horizonta je na primer horizont morja, v Prekmurju pa je ta horizont običajno skrit za drevesi, koruzo ali hišami. V bistvu pa horizont, kot spoj zemlje in neba, ne obstaja in se ga ne moremo dotakniti, ampak je le neujemljiva iluzija, zapiše avtor besedila. Vsak umetnik še podrobneje in razširjeno pa v tej monografiji, ta duhovni horizont tematizira in problematizira po svoje. Pri tem prihaja do izraza tudi tisti horizont, ki ga avtorji, ki so si med seboj tudi zelo različni, vidijo s svojimi notranjimi očmi. Izbrana dela 13 avtorjev in njihove horizonte, nekatere hranijo v Galeriji, spet druga so v zasebnih zbirkah ali ustanovah, je Inhof temeljito analiziral in predstavil s pomočjo izbrane teme.
Osamljenost, tesnoba in melanholija kot skupni imenovalec
Naklonjeni temnim barvam
To, da lahko pri umetnikih, ki izhajajo iz Prekmurja, zaznamo neke skupne točke ali poteze, ne pomeni, da gre za težnjo po univerzalnosti ali po talilnem loncu, ne gre niti za kopiranje in nekritično povzemanje velikih umetniških slogov svetovno znanih umetnikov ali trendov. Prej gre, tako Inhof, za težnjo, pri kateri ti umetniki ne izključujejo specifičnih duševnih stanj in geomorfoloških ter družbenih okoliščin, iz katerih izhajajo in jih ne nazadnje usodno zaznamujejo.
So pa "prekmurski" umetniki pri svojem delu nekoliko bolj naklonjeni temnim barvam in ignoriranju optimističnega zvena živahnih barv, temačno jim je v duhovnem smislu bližje kot svetlo, neka zadržanost pa bliže kot odprtost. A vseeno prekmurski umetniki ne govorijo v narečju, ampak v univerzalnem jeziku, in Prekmurje tudi ni zaostalo odlagališče ali slonje pokopališče slikarjev in slikarstva. Nasprotno, razstava teh del je uvid v to, da imamo v Prekmurju izjemno kakovostne likovne ustvarjalce. Ali kot je nekoč ugotavljal Marko Jakše, "ima presekana ravnina direkten stik s spodnjim svetom. Od tam hodijo ven odlični slikarji. Smrtna izkušnja je ta, ki dela prekmurske umetnike tako izvrstne v svoji turobnosti".
Monografija Roberta Inhofa Osamljenosti, ki jo je izdala Galerija Murska Sobota, na 300 straneh prinaša veliko zgovornih in zanimivih pogledov na likovno ustvarjalnost, predvsem pa govori o kakovosti in odličnosti slikarjev, ki izhajajo iz Prekmurja in gledajo veliko širše in globlje na globalne teme. Lahko jo vzamemo v roke, ko želimo bolje razumeti naše slikarje in njihove horizonte, nedvomno pa ne bo odveč, da jo odpremo tudi takrat, ko nam, Prekmurcem, pade samozavest ali bi se morda želeli zadovoljiti s povprečnostjo.
