Ko je Gordana Bači prevzela vodenje VDC Sonček, je njen strah prerasel v izziv

Damjana Nemeš Damjana Nemeš
02.02.2021 06:30
V stiku z ljudmi s posebnimi potrebami je od otroštva, v delovanje murskosoboškega varstveno- delovnega centra pa je vpeta dvanajst let
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Gordana Bači je pred koncem lanskega leta prevzela vodenje VDC Sonček Murska Sobota.
Damjana Nemeš

Nedavno je Gordana Bači iz Fokovcev prevzela vodenje murskosoboške enote Varstveno-delovnega centra (VDC) Sonček. O možnosti, da po upokojitvi nasledi dolgoletnega vodjo Ivana Rešeto, so se v kolektivu enote, kjer je zaposlena že sedmo leto, pogovarjali že nekaj časa, še ko je bila na porodniškem dopustu. "Ta možnost se je kasneje razvila v priložnost in odločila sem se, da jo sprejmem. Zdaj je od mene odvisno, kako bom to priložnost izkoristila v prid našega centra in naših uporabnikov, pa tudi v prid celotne zveze Sonček," je povedala. Pred prevzemom funkcije jo je preveval strah, vendar je ta prerasel v izziv, odgovornost in hvaležnost, da so tako sodelavci kot krovna zveza prepoznali v njej ta potencial.

"Vodja se ne rodiš in ne postaneš s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Vodstvene kompetence pridobiš z delom, izkušnjami, spoprijemanjem z izzivi in z razumevanjem, kaj vodja sploh dela. Moje delo ni lahko, saj ga nadaljujem tam, kjer ga je moj predhodnik končal. V mojih očeh in v očeh mojih sodelavcev je namreč naš center postavil na zelo visok nivo, poskrbel je za njegovo prepoznavnost v lokalnem in širšem okolju, tudi zunaj naše države." Najtežje bo po besedah Bačijeve vzdrževati to, kar je Rešeta postavil.

Tudi uporabniki so veseli

Diplomirana delovna terapevtka je z VDC Sonček Murska Sobota povezana dvanajst let. Še kot študentka je iskala priložnosti za nabiranje izkušenj dela z ljudmi s posebnimi potrebami in se je začela vključevati v poletne programe zveze Sonček. "Tako dobro sem se počutila, da sem se potem vsako leto vračala. Začutila sem, da mi je delo spremljevalke ljubše kot delo delovne terapevtke, saj sem se tako lažje povezala z uporabniki, spoznala njihove lastnosti, posebnosti. Že takrat sem sanjala o tem, da bi postala del murskosoboške ekipe, kasneje pa so se te sanje uresničile s podpisom pogodbe o zaposlitvi."

Bačijeva je bila najprej varuhinja v delavnici centra Sonček, sedaj pa je tudi skupinski habilitator. Kot pravi, je bilo delati z uporabniki vsak dan povsem drugače kot z njimi preživeti nekaj dni na taborih in počitnicah, vendar se je dobro znašla. "Kolikor sem jim dala, toliko sem tudi dobila."

Imenovanje Bačijeve za vodjo centra so z odobravanjem sprejeli tudi uporabniki. "Vendar sem vmes zaznala mešane občutke, saj je moj prihod pomenil odhod nekoga, ob katerem so odraščali in preživljali čas v centru. Vseeno pa je zanje pozitivno to, da me kot sodelavko, pa tudi kot prijateljico in zaupnico poznajo že od prej. Zame bo morda najtežji del ločiti to dvoje, biti koordinator vsega in hkrati biti zanje to, kar sem bila prej."

Fokovčanka, ki je že od otroštva v stiku z osebami s posebnimi potrebami, se je v VDC Sonček res našla. Prizna, se je zaradi dela v centru spremenilo tudi njeno življenje. "Kot mladostnik imaš ideale in vizije, z leti pa se je moja osebnost oblikovala zaradi Sončka in z njegovo pomočjo. Začneš ceniti malenkosti, vidiš, da materializem ni najbolj pomemben."

Epidemija zarezala v delo

Delo v VDC Sonček se je zaradi epidemije covida-19 v zadnjih mesecih močno spremenilo. Prilagoditi so morali proizvodnjo. Usmerjeni so namreč v izdelovanje in prodajo turističnih spominkov. Če po tem ne bo povpraševanja, bodo morali poiskati kaj drugega.

V tem času so prilagodili tudi storitve za uporabnike, omogočajo jim le nujno varstvo. "To ne pomeni, da se vključujejo samo uporabniki, katerih starši so delovno aktivni. Zaposleni moramo prepoznati tudi druge potrebe, kot je psihosocialna pomoč ali potreba po druženju. V zadnjem času smo začeli več uporabljati tudi sodobno tehnologijo, več se pogovarjamo in si vzamemo več časa za družabne igre, saj s tem uporabniki krepijo tudi kognitivne sposobnosti. Trudimo se, da bi bilo tako, kot je bilo včasih, vendar ni," še pove Bačijeva.

Šest uporabnikov, kolikor jih je vključenih v center, prihaja v prostore centra izmenično. Dva uporabnika prihajata redno, dva pa dvakrat tedensko, preostala dva uporabnika še ostajata doma, zaposleni pa jima omogočajo podporo na daljavo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta