Zbiralnice za mleko po pomurskih vaseh so bile nekoč več kot le prostor za opravljanje omenjene dejavnosti. Bile so tudi srečevališče vaščanov ob večerih in kraj za izmenjavo informacij. "Pri mleku" si včasih lahko izvedel vse, kar se je pomembnega zgodilo v vasi, pa tudi marsikaj nepomembnega. Starejše so "k mleku" ob večerih radi spremljali tudi mlajši člani družine, a to so bili časi, ko so na vasi še skoraj pri vsaki hiši imeli živino. Sodoben način življenja in opuščanje živinoreje po vaseh sta nepovratno posegla tudi v tovrstne vaške aktivnosti. V številnih vaseh so zbiralnice zaprli, saj so si večji kmetje uredili svoje, manjši pa so rejo opustili, a kljub temu ponekod skupne zbiralnice še živijo.
Število zbiralnic prepolovljeno
Branko Kreft, kontrolor mleka iz Mlekarske zadruge Ptuj, pojasnjuje, da je v Prekmurju še 40 skupnih zbiralnic. Večina jih je v prostorih vaških domov, nekatere pa v posebej za to zgrajenih stavbah. Število zbiralnic v prekmurskih vaseh se je v zadnjih 20 letih po njegovih besedah zmanjšalo za skoraj polovico. "Mladi bežijo s kmetij, saj moraš biti pri reji krav molznic prisoten dvakrat dnevno, pri tem mora pomagati vsa družina, mladi pa imajo rajši redne službe, veliko jih je odšlo tudi v Avstrijo," pravi Kreft, ki meni, da je marsikateri kmet opustil rejo krav molznic tudi zaradi velikega nihanja cen mleka v preteklosti, prav tako so odkupovalci mleka pogosto spreminjali kriterije glede maščob in mikrobioloških zahtev. "Včasih je veljalo, da si lahko za liter mleka dobil liter in pol radenske. Danes pa za ta denar ne moreš dobiti več niti pol litra radenske."
"Včasih je veljalo, da si lahko za liter mleka dobil liter in pol radenske, danes za ta denar ne moreš dobiti več niti pol litra radenske"
"Pri mleku" si včasih izvedel vse, kar se je zgodilo v vasi
Včasih so stali na cesti
Rejci mleko v skupinske zbiralnice pripeljejo dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer. Zbiralnico na Petanjcih smo obiskali ob sedmih zjutraj. Trenutno mleko prinašajo trije vaščani, medtem ko četrti zdravi obolele krave. "Pa so Petanjci največja vas v občini. Pred leti nas je bilo še toliko, da so morali stati zunaj na cesti. Mladi v tem več ne vidijo perspektive, čeprav je marsikateri ostal brez službe. Je pa res, da je po mojem mnenju cena mleka nizka, zato bi bilo lepo, če bi dala država rejcem neko subvencijo. Razumem, da tega ne more storiti zadruga, ki ima prav tako stroške z zbiranjem mleka, država pa bi lahko stopila do kmetov, saj je lepo, če pijemo domače slovensko mleko, ne pa mleko iz uvoza," meni Vera Debelak, ki pravi, da je vodenje zbiralnice velika obveznost, saj je treba biti prisoten dvakrat dnevno, vsak drugi dan očistiti prostore in sproti računati vse prinose.
O standardih se ne pogajajo
Direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič pojasnjuje, da so v tem znesku zajeti stroški postavitve hladilne tehnike in vzdrževanja zbiralnega mesta. Strošek znaša tri odstotke vrednosti zbrane količine mleka. "Načeloma s skupinskimi zbiralnicami nimamo pozitivnega poslovnega učinka, ker so tako razdrobljene in majhne," pravi. In dodaja, da o zahtevah glede količine bakterij in somatskih celic ni mogoče razpravljati. "To je evropska regulativa. Mleko je treba prinesti ohlajeno, čas od molže do začetka hlajenja mora biti čim krajši. Zgodi se, da kdo prinese mleko dve uri in pol po molži, kar je predolgo, ker je mleko že pretoplo, mikrobiološko stanje pa v tem primeru ni več dobro." Kot pove, del zbranega mleka prodajo Pomurskim mlekarnam, sicer imajo razpršeno strukturo prodaje, saj ne želijo biti preveč odvisni od enega kupca. Meni, da je sistem Izbrana kakovost ustrezno postavljen. "Moramo voditi vso evidenco domačih in tujih dobaviteljev. Mi v slovenske mlekarne vozimo samo slovensko mleko, ki se v mlekarni loči od tujega mleka. Ne more pa mlekarna delovati samo s slovenskim mlekom, saj želijo z nekaterimi izdelki konkurirati tudi na tujih trgih."
Mladi v službah, starejši ne zmorejo
Naslednji dan zvečer obiščemo še dve zbiralnici na Goričkem. Najprej v spodnjem delu Bodoncev, tako imenovanem Varašu, kamor mleko danes vozi šest kmetov, kar je za 80 odstotkov manj kot pred 20 leti. "V Bodoncih so bile včasih tri zbiralnice. Mladi so danes v službah, starejši pa ne morejo več delati. Prav tako so z govedom veliki stroški," pravi Dezider Domijan, ki ima doma osem krav.
