Poročali smo o organizaciji tradicionalnega srečanja vernikov iz Slovenije in Hrvaške, ki se ga bodo 8. oktobra v Beltincih prvič udeležili tudi katoličani iz Madžarske. Koordinator množičnega verskega srečanja je soboški škof Peter Štumpf, poraja pa se vprašanje o razlogih za vključitev madžarske katoliške cerkve in morebitnem financiranju obove župnijske cerkve v Beltincih in Turnišču. V okviru obiska naj bi v navedenih pomurskih krajih, kjer se časti sv. Ladislava, "postavili spominsko ploščo, kjer bi tudi v madžarskem jeziku oznanjali bistvo in vlogo omenjenega spomina v življenju obeh narodov".
Beltinci so zaradi svojega zgodovinega pomena še toliko bolj občutljivo prizorišče za prekmurska čustva, dogodek in namere pa so vzbudile pozornost pomurskega poslanca Dejana Židana, ki je danes na Vlado RS tudi naslovil poslansko vprašanje na to temo.
V Beltincih že civilna iniciativa, Židan pričakuje odziv slovenske vlade
Kot je zapisal Židan, se je v Beltincih že oblikovala "Civilna iniciativa glede postavljanja tabel/plošč v zvezi poti sv. Ladislava", ki je med drugim sprejela sklep, da je odločno proti kakršnikoli plošči – tabli v bližini spomenika združitve Prekmurja z ostalo Slovenijo in da je odgovorna politika – občina, da do tega ne pride. Navedena iniciativa je, tako Židan, nanizala tudi več stališč, med drugim:
"1. Zgodovinarji naj se opredelijo o Ladislavovi poti, ali se ta naj obnavlja ali pa na novo ustanavlja. Nikakor pa se ne bi smel ta verski dogodek izkoristiti za doseganje političnih ciljev in po nepotrebnem vznemirjati Prekmurce, ki so s svojo odločnostjo pred več kot 100. leti prav v Beltincih izrekli svojo pravilno slovensko pripadnost matični državi.
2. Če je projekt Ladislavova pot še eden v zvezi z akcijami aktualne madžarske oblasti za pridobitev pozicij na ozemlju, ki je bilo po mirovnih pogodbah vrnjeno naši in drugim deželam po prvi svetovni vojni in potrjeno na osnovi zgodovinskega bivalnega prostora staroselcev, potem se pridružujem mnenju številnih iz moje okolice, da tovrstna prizadevanja vodijo v nova družbena nasprotja in nepotrebne travme v prihodnosti.
3. Ali s to iniciativo cerkev, odnosno nekaj njenih voditeljev ne utira pot madžarskemu nacionalizmu in uresničevanju nostalgije po veliki Madžarski? Spomnimo se na objavljene zemljevide pred nekaj meseci o veliki Madžarski."
"Na podlagi zapisanega vas sprašujem:
1. Ste seznanjeni z dogajanji, da madžarska vlada na slovenskem ozemlju financira obnovo slovenskih cerkva? In da to financiranje očitno poteka tudi izven dvojezičnega območja?
2. Kako komentirate tovrstno delovanje madžarske države in tudi zaskrbljenost, da gre za načrtne aktivnosti z namenom pridobivanja pozicij na ozemlju, ki je bilo po mirovni pogodbi vrnjeno naši državi?
3. Ste pripravljeni aktivno proučiti nastalo situacijo in sprejeti ukrepe, ki bi preprečili nova družbena nasprotja in nepotrebne travme v prihodnosti?" sprašuje slovensko vlado poslanec socialnih demokratov.
Freudovski zdrs madžarskega državnega sekretarja
Poteze sosednje Madžarske pa niso razburile le opozicijskega poslanca, ampak se je oglasil tudi šef poslanske skupine koalicijske Nove Slovenije Jožef Horvat. Krščanskega demokrata je razburil Potápi Árpád János, madžarski državni sekretar za narodno politiko, ki se mu je sinoči, vsaj tako je bilo videti v oddaji Težišče na RTV Slovenija, pripetil svojevrsten freudovski spodrsljaj.
Na vprašanje, kaj mu pride najprej na misel, ko sliši besedo Prekmurje, je namreč odgovoril: "Seveda najprej Mura kot reka, ki je mejna reka med Madžarsko in Slovenijo." In nato je nadaljeval, kako ima rad to majhno območje, ki združuje karakteristike celotnega Karpatskega bazena. Horvat zaradi slednje izjave, ki gre po njegovem mnenju za ponoven poskus madžarske vlade za revizijo veljavnih mednarodnih pogodb, pričakuje odločen odziv zunanjega ministra Anžeta Logarja. "Prekmurje je slovensko. Pri nas živeča madžarska manjšina uživa vse pravice kot narodna skupnost. V luči zaostrenih razmer v Ukrajini so takšne izjave povsem neprimerne in spodkopavajo nujno enotnost med evropskimi državami," je še zapisal pomurski poslanec na družbenem omrežju Twitter.
Árpád János je v intervjuju, ki si ga lahko pogledate na naslednji povezavi, razlagal pomen, cilje in uspehe madžarske narodne politike, ki je, kot je pojasnjeval, postala nuja madžarskih vlad po Trianonskem sporazumu, saj se je ena tretjina madžarskega naroda znašla izven meja matične države. Po njegovih besedah v Prekmurju sicer res živi najmanj številčna zamejska madžarska skupnost, ki ji grozi asimilacija, a se ta nikoli ne sme odpovedati svoji identiteti in veri v to, da se madžarska bit lahko ohrani. Državni sekretar je nanizal tudi uspehe madžarske vlade v Lendavi in manjših krajih v Prekmurju, kjer obnavljajo kulturne domove, gradijo prostore za skupnosti, obnavljajo cerkve, vrtce in šole. "To so rezultati, ki tamkajšnjim Madžarom dokazujejo, da se lahko mirne duše opredelijo za Madžare. Celo ponosni so lahko na svojo madžarsko bit, kajti matična država jim pri tem pomaga," je poudaril Árpád János.
"Po moji oceni je to mednarodni incident"
Vodja poslancev NSi Jožef Horvat se je na besede madžarskega državnega sekretarja danes odzval tudi v državnem zboru. "Ob predpostavki, da je prevod natančen, lahko rečem, da je prišlo do meddržavnega incidenta," je ocenil Horvat in dodal, da madžarski državni sekretar razume reko Muro kot mejno reko med Slovenijo in Madžarsko. "Po moji oceni je to mednarodni incident, na katerega se je potrebno ostro odzvati. Takoj sem tudi poklical zunanjega ministra Logarja in pričakujem odločen odziv ministrstva za zunanje zadeve kot tudi slovenske vlade," je poudaril Horvat in dodal, da obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju že vrsto let živita v sožitju. "Ko pride do takšnih incidentov, so ljudje prestrašeni in zgroženi. Od slovenske vlade in zunanjega ministrstva pričakujem oster odziv na te ozemeljske težnje s strani madžarskega državnega sekretarja," je še poudaril vodja poslancev NSi.
MZZ od Madžarske zahteval pojasnila glede sporne izjave državnega sekretarja
Ministrstvo za zunanje zadeve je po seznanitvi z izjavo državnega sekretarja Arpada Janosa Potapija v oddaji Težišče 10. marca, da je Mura mejna reka med Slovenijo in Madžarsko, nemudoma poklicalo veleposlanika Madžarske v Ljubljani Andorja F. Davida in zahtevalo ustrezna pojasnila, navaja sporočilo za javnost MZZ.
"Poudarili smo občutljivost tematike. Navedba Mure kot mejne reke odpira možnost za različne interpretacije, ki lahko škodujejo tako meddržavnim odnosom kot tudi odnosom med ljudmi, posebej v Prekmurju," je ministrstvo še navedlo v sporočilu.
Veleposlaništvo Madžarske je medtem objavilo ustrezno pojasnilo, da je šlo v izjavi za jezikovni spodrsljaj in da je meja med Madžarsko in Slovenijo nesporno določena z mednarodno pogodbo.
Na izjavo se je na Twitterju med drugim odzval predsednik DZ Igor Zorčič. Zapisal je, da je "ta izjava nedopustna" in da ne sme iti mimo brez odziva slovenskega političnega vrha, pri čemer je v objavi označil predsednika Boruta Pahorja, premierja Janeza Janšo in zunanjega ministra Anžeta Logarja.
Komentar je na Twitterju podal tudi obrambni minister Matej Tonin, ki je zapisal, da je danes "ob robu srečanja z veleposlaniki držav višegrajske četverice opravil pogovor z veleposlanikom Madžarske o neprimerni izjavi državnega sekretarja Potapija glede Prekmurja".
"Madžarski veleposlanik se je za izrečene besede opravičil, šlo naj bi za lapsus linguae. Zagotovil je, da Madžarska nima nobenih ozemeljskih teženj in je zavezana dobrososedskim odnosom," je še dodal Tonin.
