Soboški mestni svetniki bi morali na zadnji seji v prvi obravnavi glasovati o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za projekt gradnje objekta vodarne na območju nekdanje Vrtnarije v Murski Soboti, a se je pred glasovanjem zapletlo. Več svetnikov je namreč menilo, da vodarna ne sodi na to območje.
Svetnik Neodvisne stranke Pomurja Anton Slavic pravi, da bi morali širše območje obravnavati celovito, saj je po njegovih besedah to eno zadnjih zemljišč v Murski Soboti, ki jih lahko občina nameni razvoju mesta. Slavic je predlagal ustanovitev komisije, ki bi pripravila idejno zasnovo ureditve celotnega območja. Svetnik SDS Bojan Petrijan je povedal, da bodo glasovali proti temu projektu, saj menijo, da ruši zastavljeno razvojno strategijo za ta del mesta. Nasprotno Boštjan Zver iz družbe Vodovod sistema B, ki bi izvedla investicijo, poudarja, da je v Fazaneriji eden ključnih vodnih virov za oskrbo Murske Sobote, zato je, kot pravi, tudi logično, da je vodarna v njegovi neposredni bližini. Načrti iz leta 2010, po katerih je bila predvidena razširitev vodnega vira v Krogu, danes po njegovih besedah ne vzdržijo več.
"To so sanje, ki v tem trenutku niso možne. Če nam Fazanerija izpade, je Murska Sobota jutri brez vode. Vodarna je potrebna, če želimo trajnostno načrtovati razvoj komunalne dejavnosti, ki je osnovnega pomena za mesto." Po živahni razpravi in kratki prekinitvi seje je župan Aleksander Jevšek predlagal, da nadaljnje odločanje o tej točki dnevnega reda opravijo na eni od naslednjih sej, s čimer so se svetniki strinjali.
Odvoz smeti po novem dražji
Nekaj polemike je sprožilo tudi sprejetje elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju mestne občine. S sprejetjem elaborata so se omenjene storitve za občane namreč podražile. Direktor izvajalca – družbe Saubermacher Komunala Drago Dervarič je o razlogih za dvig cene povedal: "Zadnja potrjena cena izvira iz leta 2016, od takrat je bila samo inflacija 4,4-odstotna, minimalna plača se je dvignila za 19 odstotkov, zvišali so se tudi nekateri drugi stroški, ki pomenijo bistveni delež v strukturi stroškov izvajanja gospodarske javne službe." Dervarič je pri tem še pojasnil, kaj bo podražitev pomenila v praksi. Pri komunalnih odpadkih bo povprečen mesečni strošek gospodinjstva s 120-litrskim zabojnikom namesto 5,90 evra znašal 6,35 evra. Pri bioloških odpadkih bo povprečni mesečni strošek gospodinjstva s 120-litrskim zabojnikom namesto 6,36 evra po novem 7,12 evra. Svetniki so elaborat in s tem podražitev storitev potrdili.
6,70 evra na mesec bo nova cena omrežnine
Dražja bo tudi voda
Višja bo po novem tudi cena vode v mestni občini. Kot so zapisali v obrazložitvi sklepa o sprejetju elaborata o oblikovanju cene storitev javne službe oskrbe s pitno vodo v mestni občini, je bil tudi na tem področju zadnji elaborat sprejet leta 2016, vmes pa so porasli stroški materiala, dela in storitev. Pri tem bo občina še naprej subvencionirala omrežnino v višini 15 odstotkov. Nova cena omrežnine bo tako 6,70 evra na mesec oziroma 6,20 evra s subvencijo, kar pomeni 5,24-odstotno povišanje v primerjavi z dosedanjo ceno. Vodarina se bo zvišala za skoraj 10 odstotkov in bo 0,6 evra za kubični meter vode. Kot so še zapisali, bi bil ob povprečni porabi deset kubičnih metrov pitne vode na mesec znesek na položnici višji za 0,9 evra. "Kaj se je zgodilo v zadnjih sedmih letih, da so se cene zvišale za več kot sto odstotkov," se ob tem sprašuje Petrijan. Kritičen je bil tudi svetnik Desusa Jože Šadl, ki je opozoril, da bodo svetniki s podražitvijo odvoza odpadkov občanom stanjšali denarnico za 30 evrov na letni ravni. Slavic meni, da svetniki na vseh področjih s preveliko lahkoto potrjujejo podražitve. Pri tem je omenil tudi družbi Saubermacher Komunala in Cerop. Predlagal je, da bi ob priložnosti odločevalci v občini o tem opravili neformalno razpravo. "Cena bi morala pokrivati stroške obratovanja in amortizacije, nobenih dobičkov tu ni treba iskati. Ta podjetja niso ustvarjena za to, da bodo delala dobičke, temveč da bodo služila kot servis občanom."
Je poslovanje javnega podjetja racionalno?
Zver je na očitke o zvišanju stroškov odgovoril, da je Vodovod sistema B, ki zagotavlja oskrbo, edino javno podjetje v Sloveniji, ki deluje na način, kot je bil določen ob ustanovitvi. "To pomeni, da samo upravljamo sistem, vsa operativna dela na terenu pa izvajajo javna komunalna podjetja občin ustanoviteljic. Pri njih naročamo dela, oni pa jih za nas opravijo kot tržno dejavnost. Pri tem nimamo vpliva na rast plač zaradi dviga minimalne plače in drugih razlogov." Jevšek zavrača navedbe, da se zvišanja cen sprejemajo z lahkoto, in dodaja, da je korigiranje cen javnih služb področje, na katerem župan vedno izgubi. "To ni prijetna naloga, je pa nujna. Če pogledate na portal statističnega urada, lahko vidite, za koliko odstotkov so se stroški življenja v tem letu povečali. To čutimo tudi v košaricah, ko gremo v trgovino. Cene so se zvišale za 10 do 15 odstotkov. Ni nič bogokletnega, če skušamo naša javna podjetja na ta način podpreti, sicer jih bomo morali podpirati iz proračuna. Pri tem se strinjam, da je treba ves čas skrbeti za racionalizacijo in iskati rezerve." Predsednik občinskega odbora za urbanizem, urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo Matjaž Durič je poudaril, da so stroški dela v javnem podjetju razmeroma visoki glede na število zaposlenih, od predstavnikov družbe pa člani odbora ob obravnavi elaborata po njegovih besedah niso dobili odgovorov na večino vprašanj, ki so se nanašala tudi na racionalizacijo poslovanja družbe. Kot je razvidno iz poročila podjetja za leto 2019, je bilo ob koncu leta v družbi 13 zaposlenih, pri tem so za stroške dela namenili 490 tisoč evrov, od tega 354 tisoč evrov za plače.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
