Janko Votek
Podjetje Arum je nastalo na pogorišču poslovnega imperija Mojce Lukančič oziroma njenega podjetja visoke mode Aha Mura. Gre za tako imenovano zdravo jedro, ki ga je stečajni upravitelj Stevo Radovanović po stečaju Aha Mure ohranjal pri življenju. Upal je, da bo preživelo in pozitivno poslovalo. Tako sliko so mu ves čas predstavljali ključni ljudje jedra z Dušanom Gombocem na čelu. Ta je bil pred stečajem Aha Mure direktor podjetja. Dokaj hitro se je pokazalo, da je bil stečajni upravitelj zaveden. Tekoča izguba, ki jo je ustvarjalo podjetje, se je pokrivala iz stečajne mase.
Poslovnim partnerjem zdravega jedra je ustrezalo tako stanje, zato tudi niso pokazali interesa za nakup Aha Mure z delujočim zdravim jedrom. Stečajni upravitelj je dvakrat upal, da mu bo prodaja uspela, ko so se za nakup zanimali poslovneži sumljivega slovesa s Kosova in iz Makedonije. Zaradi zakonskih omejitev in nastale izgube iz tekočega poslovanja se je stečajni upravitelj odločil za zaprtje zdravega jedra oziroma njegovo izločitev iz stečajnega postopka. Jeseni 2015 je Dušan Gomboc ustanovil podjetje Arum in prezaposlil 300 delavcev v svoje podjetje, najel poslovne prostore in stroje pri stečajnem upravitelju Stevu Radovanoviću, ki mu je, kljub drugačnim razlagam, še vedno šel na roko z višino najemnine. Je pa po osamosvojitvi Dušana Gomboca nastal kratki stik s stečajnim upraviteljem. Podjetje Arum naj bi si namreč skušalo prilastiti tako imenovano nedokončano proizvodnjo in tudi nekaj materiala. Do konca leta 2015 podjetje ni imelo večjih težav, saj je stečajni upravitelj na osnovi podpisanih pogodb moral dokončati posle in Arumu plačati storitve, čeprav je vse pogodbe sklepal Dušan Gomboc.
Osamosvajanje podjetja
Po osamosvojitvi je imelo podjetje Arum kar nekaj težav, ker ni moglo najeti kreditov. Po drugi strani pa je imelo zagotovljenih nekaj več kot 600 tisoč evrov državne subvencije za nove zaposlitve. Ta znesek je bil razdeljen v dva dela. Ob prezaposlitvi delavcev se je Dušan Gomboc zavezal, da jih bo zaposlil za najmanj dve leti, take so bile tudi pogodbe, ki so jih dobili zaposleni. Leta 2016 je dobil 302.464 evrov subvencije, v letu 2017 pa 331.957 evrov. To sta zneska, ki sta podjetju omogočala redno izplačevanje plač in tudi izplačilo regresa. Lani je podjetje izkazalo pozitiven poslovni izid. Dobiček je znašal nekaj čez 131 tisoč evrov. Po pokritju 90 tisoč evrov izgube iz let 2015 in 2016 je podjetje izkazalo 40 tisoč evrov dobička. Primerjava podatkov kaže, da je podjetje v letu 2017 iz čistega poslovanja ustvarilo 230 tisoč evrov izgube. Ustvarjeni prihodki od prodaje so znašali 5,1 milijona evrov, stroški dela skupaj s stroški blaga in storitev pa 5,33 milijona evrov. Od tega so bili stroški dela 4,4 milijona evrov.
Podiranje sistema
Podobna finančna slika je bila tudi v letu 2016. To samo potrjuje, da podjetje oziroma njegov lastnik ni storilo nič v prestrukturiranju proizvodnje in da je naprej prodajalo storitev golega šivanja krepko pod kalkulativno ceno pozitivnega poslovanja. Očitno je, da ni bilo strukturnega premika v prodaji minute. Cena se še vedno giblje med 15 in 18 centi. Rentabilni prag cene minute je po izračunu mednarodnega tekstilnega združenja za Slovenijo 23 centov, in to za izplačilo minimalne plače in plačilo preostalih stroškov proizvodnje. Zato se je podjetje znašlo v težavah in se bo težko izvleklo. Na subvencije letos ne more računati, tudi na izredno denarno pomoč verjetno ne. Zato se rešuje s prelaganjem izplačila plač oziroma z izplačili po delih. Prav tako delavci še niso dobili izplačanega regresa. Tega bi moralo podjetje izplačati do konca oktobra, vendar je vprašanje, ali ga sploh bo. Da te ugotovitve držijo, nam je potrdila tudi regijska predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Zdenka Bobovec, ki je bila v podjetju zgolj na predstavitvenem srečanju z vodstvom podjetja. Sindikat za zdaj ne bo ukrepal iz preprostega razloga, ker ni dobil pobude podjetniškega sindikata. Napovedati črni scenarij za Arum bi bilo prezgodaj, vendar se je zgodba začela odvijati v podobni smeri kot pred stečajem Mure in zatem Aha Mure. Presenetljivo pa je, da Dušan Gomboc pri vodenju podjetja ne upošteva izkušnje, ki jo je imel z Bojanom Starmanom, katerega tesni sodelavec je bil.
