Monografija o naselju Pušča je znanstvena publikacija, a je napisana tako, da ji zlahka sledi vsakdo. Avtor je pisatelj in romolog Jožek Horvat Muc, ki na več kot 200 straneh opisuje življenje v tem kraju skozi zgodovino. Pušča - največje romsko naselje v Sloveniji, kot je naslov knjige, bralcem ponuja vpogled v družbeno-geografske značilnosti kraja ter številne zanimivosti in anekdote iz njegove preteklosti.
Po avtorjevih besedah je knjiga pomembna predvsem zato, ker gre za spoznavanje romske skupnosti skozi zgodovino in raznovrstnosti življenjskega okolja: "Knjiga prinaša sporočilo, da smo z razumevanjem, spoznavanjem, dialogom in z veliko voljo širše družbe, lokalne politike, romske skupnosti in različnih ustanov na območju mestne občine Murska Sobota zgled celotni Sloveniji in širše. To nam je uspelo, čeprav nekoč nismo bili ustavno priznana manjšina in ni bilo zakona o Romih, s katerim so urejeni položaj in posebne pravice Romov. A še danes država kljub vsem ustavnim in zakonskim določilom nima ustreznega sistema reševanja romske problematike."
Šolanje Romov
Publikacija je nastajala malo več kot eno leto, k pisanju pa je Horvata spodbudila želja po prebiranju številnega gradiva o romski zgodovini. V knjigi so predstavljeni različni statistični podatki o zaposlovanju, izobraževanju, naselitvi Romov v Prekmurju, pomembne razprave o Romih v soboški občini in kronologija dogodkov na Pušči.
Naselje je zgled sobivanja Romov in Neromov v vsej državi in širše
Nastanek naselja je bil, je poudaril avtor, nekakšen projekt vseh deležnikov, Romov in Neromov, ki so prispevali, da je Pušča danes takšna, kot je. Med zbiranjem in analiziranjem je Horvat Muc našel zanimive podatke. "Na področju izobraževanja je vsekakor pomembno to, da je bil prvi Rom, ki je obiskoval državno šolo, Jože Baranja v šolskem letu 1910/11. Šolanje je z dobrim uspehom zaključil v 4. razredu.
Po prvi svetovni vojni se je kot prvi Rom vpisal Ivan Horvat mlajši. Prvi s Pušče, ki je obiskoval osnovno šolo v tem času, je bil Ignac Horvat, ki je šolanje nadaljeval na gimnaziji. V letih 1952 in 1954 zasledimo tudi prvo množično zaposlovanje Romov, predvsem v gradbenem in komunalnem podjetju ter v nekdanji Muri."
Zaslužni za razvoj
Pušča se je skozi čas razvijala, dopolnjevala in tako postala najbolj prepoznavno romsko naselje v Sloveniji. Avtor monografije je ocenil, da so k razvoju najbolj znanega romskega naselja v Sloveniji veliko pripomogli Vanek Šiftar, ki je bil pionir na področju spoznavanja Romov v Prekmurju in romologije, Marija Vild, Vera Flisar, prva vzgojiteljica v vrtcu na Pušči, Geza Bačič, Geza Farkaš, Janez Sreš in Evgen Titan.
"Pomembno je k napredku pripomogla tudi Marija Barbarič, mati prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, ki je bila največja zagovornica nastanka vrtca na Pušči. Menim, da je bil prav ta vrtec iz leta 1961 največji in najpomembnejši projekt in je najbolj pripomogel k razvoju naselja. Ne smemo pa prezreti posameznikov, ki danes pomagajo pri promociji in razvoju kraja. To so Ignac Kokaš, Vlado Šarkezi - Vladko, Jože Horvat - Rantaša, Vlado Rozman, Ignac Horvat - Plunc, Evgen Horvat in mnogi drugi. Kasneje pa še Vlado Horvat, Janez Šarkezi - Ici, Oto Baranja, Zdenko Pestner, Darko Rudaš, Ignac Horvat ...," je končal sogovornik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
