V Murski Soboti so v četrtek simbolično začeli projekt Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri, ki nosi akronim Natura Mura, v njem pa sodeluje šest projektnih partnerjev. Vodilni je Zavod RS za varstvo narave, projekt pa je del operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. Trajal bo do konca novembra 2023. Projektni partnerji bodo izvedli številne aktivnosti, s katerimi bodo izboljšali stanje območja Natura 2000 ob Muri. Vrednost projekta je okoli 4,5 milijona evrov, 80 odstotkov financira kohezijski sklad EU, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.
Najbogatejše območje
Vodja projekta Aleksander Koren iz mariborske enote zavoda je poudaril, da projekt zajema okoli 150 kvadratnih kilometrov veliko območje vzdolž reke. Gre za daleč najbogatejše območje v Sloveniji, saj ima 66 kvalifikacijskih vrst in devet kvalifikacijskih habitatnih tipov. "Ključni izziv so spremenjene hidromorfološke razmere, ki so posledica posegov naših prednikov v večji del toka reke. V svoji želji po izboljšanju življenja si niso predstavljali, da bodo dejanja prinesla tudi dolgoročne negativne posledice, kot so poglabljanje dna, nezmožnost ustvarjanja novih rokavov," pojasnjuje Koren. Kot grožnje navede še intenzifikacijo in opuščanje kmetovanja, slabo stanje gozdov in vdor tujerodnih invazivnih vrst, ki so ponekod pokosile cele sestoje poplavnih gozdov.
Projekt naslavlja tri ciljne kvalifikacijske habitatne tipe - nižinske ekstenzivno gojene travnike, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ter obrečne hrastovo-jesenovo-brestove gozdove - in dvanajst kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst: kačji potočnik, dristavični spreletavec, panonski in veliki pupek, hribski in nižinski urh, ovratniški plavač, škrlatni kukuj, bober, vidra, močvirski krešič in srednji detel. Naravovarstveno stanje poplavnega območja ob Muri je slabo, posledice večletne degradacije pa so vidne v izsuševanju in propadanju mokrotnih habitatov ob reki.
Zasaditev novih dreves
Projektni partnerji so še Direkcija RS za vode, Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Občina Velika Polana, Zavod za gozdove Slovenije in Razvojni center Murska Sobota. Velikopolanska občina bo na območju Polanskega loga obnovila sedem hektarjev zaraščenih travnikov in tudi po končanem projektu zagotovila njihovo trajno rabo. Štefan Kovač iz murskosoboške območne enote zavoda za gozdove pojasnjuje, da bodo gozdarji skušali izboljšati poplavne gozdove na območju 32 hektarjev. Med drugim bodo v sklopu projekta spremenili topolove nasade, kajti od leta 1960 naprej se je intenzivno gospodarilo s kloni evroameriških topolov.
Gospodarjenje v preteklosti je povzročilo ogromno škodo
"Gre za križance različnih vrst topolov, tudi črnega, ki je v tem prostoru avtohton. Obstaja strokovno mnenje, da lahko evroameriški topoli gensko ogrožajo črni topol, zato je cilj, da se ti kloni umikajo iz rečnih gozdov in jih nadomestimo z avtohtonim črnim topolom in pripadajočo belo vrbo," razloži Kovač. Poleg tega bodo skušali izpeljati tudi naravno obnovo, in sicer s prisotnostjo parkljaste živine.
V sklopu obnove rečne dinamike in vodnih habitatov se bosta obnovili tudi mrtvici Zaton in Podkova, rečni rokavi v Dokležovju, Lukačevi strugi, Besnici, Srednji Bistrici in Alter grabi, vzpostavila se bo mreža mlak v gozdnem prostoru. V Petanjcih, Moti, Konjišču in Dokležovju bodo širili rečno strugo. Kot pravijo projektni partnerji, bodo do meje novega obrežnega zavarovanja dopuščeni naravni rečni procesi, ki bodo omogočili nastanek novih habitatov, poleg tega pa bodo prispevali k blažitvi nadaljnjega poglabljanja dna reke.
