Neuresničene obljube o gradnji omrežja hitrega interneta

Pred dnevi je minilo 30 let, odkar je Slovenija dobila prvo internetno povezavo. Glavno vlogo pri tem zgodovinskem mejniku so odigrali raziskovalci na Institutu Jožefa Stefana, ki so 27. novembra 1991 iz laboratorija za odprte sisteme poslali prve paketke IP v amsterdamski inštitut za fiziko in matematiko in od tam v svetovni splet. Danes si življenja brez interneta ne moremo predstavljati, gre pravzaprav za eksistenčno dobrino, dostop do njega pa se obravnava kot človekova pravica.

Po podatkih statističnega urada je internet v prvem četrtletju letošnjega leta uporabljalo 89 odstotkov ljudi v starostni skupini od 16 do 74 let. Čeprav se za dostop do interneta najpogosteje uporablja pametni telefon, je tudi fiksna internetna povezava nepogrešljiva tako za gospodinjstva kot za podjetja. A biti mora stabilna in dovolj hitra.

Bele in sive lise

Država si je za strateški cilj do leta 2020 zadala zagotoviti 96 odstotkom gospodinjstev širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj sto megabitov na sekundo in preostalim štirim odstotkom dostop do interneta hitrosti vsaj 30 megabitov na sekundo. Za ta namen preko javnih razpisov sofinancira gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Odprta sta že peti tako imenovani razpis GOŠO in tretji javni razpis za širokopasovno infrastrukturo, ki se financira iz programa razvoja podeželja in ga izvaja ministrstvo za kmetijstvo.

Tovrstni razpisi so namenjeni belim lisam, območjem, kjer prebivalci nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, saj za gradnjo ni komercialnega interesa. Obstajajo še sive lise, kjer je sicer prisoten en operater širokopasovnega omrežja ali je bil komercialni interes zaznan, a uporabnikom niso v celoti zagotovljene storitve v optimalni kombinaciji kakovosti in cene. Z drugimi besedami, internet, če že je, ni hiter in ni poceni.

Tu pa nastopi projekt RUNE, ki poteka tudi na Hrvaškem in o katerem se je v Pomurju govorilo že pred leti. Uradna predstavitev projekta je bila leta 2019, ko so njegovi nosilci z 200 milijonov evrov vredno investicijo v treh letih obljubili vzpostavitev širokopasovnega omrežja na slovenskem podeželju. Optično infrastrukturo naj bi tako predvidoma zagotovili okoli 233 tisoč gospodinjstvom in podjetjem.

Nosilec projekta je družba RUNE Enia, projektno vodenje pa izvaja podjetje Vahta. Kot so pojasnili v podjetju RUNE Enia, gre za zasebno naložbo, ki jo financira luksemburški sklad CEBF (Connecting Europe Broadband Fund). Toda kljub temu, da v podjetju poudarjajo, da gre za zasebno investicijo, se projekt napaja tudi s kapitalom Evropske komisije in Evropske investicijske banke preko različnih finančnih mehanizmov, kot je Connecting Europe Facility. V kolikšni meri konkretno, nam še ni uspelo izvedeti, smo se pa obrnili tudi na Evropsko komisijo, kjer so nam obljubili odgovore.

V okviru projekta je v Sloveniji nastalo kar nekaj družb z besedo RUNE v imenu; gre za RUNE-Grant (v likvidaciji), RUNE-SI, RUNEXT, RUNETEC in RUNE Enia. Vse imajo sedež na naslovu Partizanska cesta 109 v Sežani. V sklopu projekta bodo, kot pravijo v RUNE Enia, na območju Pomurja pokrivali tako sive kot tudi bele lise. Sive lise so v domeni družbe RUNE Enia, za bele lise pa bo poskrbelo podjetje RUNETEC, ki je sestrsko podjetje prve družbe in je tudi uspelo s prijavo na lanski razpis ministrstva za kmetijstvo.

Izgovarjajo se na epidemijo

V projekt RUNE je vključenih 24 od 27 pomurskih občin, obljubljajo pa gradnjo optike vsem uporabnikom, ki je še nimajo in živijo v naseljih z manj kot tisoč naslovi. Nazadnje so se nosilci projekta sestali z župani in predstavniki goričkih občin, ki so vključene v projekt S39, maja letos v Markovcih. Pri tem je bilo zagotovljeno, da se bo gradnja končala prihodnje leto. Gre za občine Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina. V nosilni družbi projekta pojasnjujejo, da so načrte zamaknile epidemija koronavirusa in z njo povezane omejitve, a da se zelo trudijo, da bi se gradnja na Goričkem in drugod po Pomurju začela čim prej.

Avtorja teh vrstic je po številnih poizvedovanjih poklical po telefonu novopečeni direktor družbe RUNE Enia Stojan Nikolić, ki je nedavno na tem položaju zamenjal Gorana Živca (ta je ostal direktor v preostalih družbah RUNE). Nikolić je zagotovil, da se je projekt zaradi objektivnih okoliščin, epidemije in nepredvidenih birokratskih postopkov v celoti zamaknil za eno leto in se bo gradnja v Pomurju prihodnje leto začela in tudi hitro končala.

Kot poudarjajo v družbi RUNE Enia, v projektu ni finančne soudeležbe občin, saj te pomagajo le skladno z določili zakona o elektronskih komunikacijah pri pridobivanju služnosti in komunikaciji z občani. V projektu je načrtovano polaganje optičnih kablov do parcele naročnika, za priključitev na omrežje pa gospodinjstvu v družbi zaračunajo 150 evrov. Uporabnik nato sklene pogodbo za storitve pri izbranem telekomunikacijskem operaterju.

Nejevolja zaradi zamud

Zaradi zakasnitev in neizpolnjenih obljub je nekaj hude krvi v občinah, ki so del projekta S39. Ob naših poizvedovanjih so nas župani in predstavniki občin usmerili na izvajalce projekta, saj, kot so navedli denimo v puconski občini, ti že ves čas kasnijo z izvedbo. Letos poleti po sestanku v Markovcih bi namreč morale občine dobiti časovni načrt izvedbe, ki bi se morala začeti letos. "Mi smo k projektu pristopili, vendar smo od obljub predstavnikov RUNE dobili le služnostne pogodbe in nič drugega. Tudi na kasneje poslano e-pošto nismo dobili konkretnih odgovorov," pravi Ludvik Orban, župan občine Hodoš.

V Rogašovcih, kot odgovarja župan Edvard Mihalič, so v nenehnem stiku s predstavniki družbe RUNE Enia. Po njegovih informacijah se bo gradnja predvidoma začela januarja 2022. "Projekti so pripravljeni, izvedba pa bo tam, kjer je to smiselno, potekala hkrati z gradnjo vodovoda sistema B. Za namen sočasne gradnje je podjetje RUNE zaprosilo in prejelo projekte za gradnjo vodovoda sistema B. Po gradnji bodo optični priključek dobila vsa gospodinjstva v občini," napoveduje Mihalič.

Eden bolj aktivnih pri projektu je župan Šalovcev Iztok Fartek, ki je sklical tudi zadnji sestanek v Markovcih. "Vsa dokumentacija je pripravljena, a prišlo je do nekaterih težav in zdaj je bil izbran drug izvajalec za gradnjo, s katerim bo v kratkem podpisana pogodba, tako da bodo po novem letu začeli graditi tudi pri nas," je prepričan Fartek, ki prav tako navaja možnost sočasnega polaganja optičnih kablov in nadgradnje vodovoda.

Med čakanjem gradijo drugi

So se pa številne občine v tem času znašle same in poskrbele za širokopasovni dostop na svojih območjih. V Šalovcih so, kot še pravi Fartek, polovici občine že zagotovili optično omrežje. Zadnjo investicijo so s pomočjo Telekoma končali letos v naselju Šalovci.

V občini Tišina, ki se je projektu RUNE pridružila že pred petimi leti, je Telekom v večini naselij v zadnjih dveh letih izvedel zamenjavo koaksialnih kablov z optičnimi. Prav tako se predvideva obnova telekomunikacijskih vodov ob rekonstrukciji državne ceste Murska Sobota-Gederovci, pojasnjuje župan Franc Horvat.

V občini Cankova se po besedah župana Danila Kacijana dogovarjajo o postavitvi Telekomovega stolpa, ki bi s signalom pokrival večinski del občine, k širitvi in nadgradnji širokopasovnih omrežij pa so v zadnjih letih pristopili tudi drugi operaterji - denimo Telemach na območju občine Moravske Toplice.