A. Nana Rituper Rodež
Simbolično, pri spomeniku prekmurskim književnikom v soboškem parku, je Prekmursko društvo generala Maistra Murska Sobota danes podrobneje predstavilo govorečo knjigo Prekmurščina, kinč predragi – živa kulturna dediščina v zvoku in pisavi. Beseda kinč v prekmurščini pomeni zaklad. Njihova večletna prizadevanja so se tako končno uresničila, saj so lahko napovedali izid zvočne knjige, s katero želijo promovirati prekmursko kulturo, še posebno pa prekmurski jezik kot osrednji gradnik domoljubne zavesti v zgodovini Prekmurja.
Povezava preteklosti in sedanjosti v prekmurski enotnosti
Prekmurska čitanka, tudi govoreča knjiga ali zvočnica, je večplastna publikacija in je vsebinsko zasnovana kot komplementaren, široko dostopen interaktivni zvočni dokument prekmurskega jezika, kulture, zgodovine in splošnih informacij, ki vključuje tekste s prekmurskim besediščem od začetkov nastajanja prekmurske knjižne norme do danes. Pri tem večavtorskem projektu sodeluje pet prekmursko govorečih slovenistov in jezikoslovcev, Maja Hajdinjak, Valentina Novak, Suzana Panker, dr. Klaudija Sedar in dr. Hotimir Tivadar, ki skupino strokovno vodi.
Kot je razložil Tivadar, bo publikacija preko prekmurskih besedil povezala preteklosti in sedanjosti v prekmurski enotnosti. Predstavili bodo prekmurščino v zvoku in sodobni pisavi, vse od Ferenca Temlina, Števana in Mikloša Küzmiča naprej do Ferija Lainščka, Pepsona, Mikija Roša in še nekaterih drugih. Besedila bodo zapisana v prenovljenem prekmurskem slovenskem črkopisu, prebrana v prekmurščini, kot jo govorijo. Na kratko bosta predstavljeni tudi prekmurska jezikovnokulturna zgodovina in sedanjost, dodana bodo besedila strokovnjakov, obeh škofov in še druga. Posebnost knjige bodo povezave preko QR-kod na izvirna zapisana, govorjena in peta besedila. Marjan Farič, predsednik Prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota, je strnil, da je slovenski prekmurski jezik bil, je in bo ostal tolerantna kulturna stvarnost, ki pomembno določa Prekmurce. Govorečo knjigo je podprlo tudi ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Zveza društev generala Maistra in lokalna skupnost. Izšla bo predvidoma novembra pri Mladinski knjigi v nakladi 1800 izvodov, dobile pa jo bodo tudi vse osnovne in srednje šole.
Zvočnica, namenjena predvsem temu, da ohranijo ta čudoviti del slovenske kulture
Kaj vse je še del širše zgodbe
Ob tej priložnosti so spomnili tudi na potek več projektov. Prekmursko društvo generala Maistra Murska Sobota je že v novembru 2016 javno predstavilo pobudo za projekt Prekmurski jezik in kultura, ki je bil pozneje, v letu 2019, vključen v nabor aktivnosti, povezanih z označevanjem 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Bistvo projekta je promocija prekmurske kulture, še posebno ohranitev prekmurskega jezika na ozemlju Slovenije kot tudi v zamejstvu. Prekmurski jezik je edini knjižni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotne slovenske knjižne norme, kot osrednji gradnik domoljubne zavesti v zgodovini Prekmurja pa je odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodnostne pripadnosti ter zavesti prekmurskega življa kot dela slovenskega jezikovnega in etničnega prostora.
Društvo poudarja, da izraža skrb za prekmurski jezik z neposrednimi pobudami in projekti. Tako je na Slovenski etnografski muzej naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine. Prekmurski jezik je bil v razvid vpisan v jubilejnem letu 2019. Lani je društvo z oblikovanjem amandmajev doseglo uvrstitev prekmurskega jezika v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025. Ta vzpostavlja temelje za sofinanciranje projektov, ki omogočajo ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurščine kot nekdanjega slovenskega knjižnega jezika in sedanjega nadnarečnega pokrajinskega jezika, ki je del slovenske nesnovne kulturne dediščine.
Projekt je povezan tudi z vsebinami, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnem procesu v osnovnih in srednjih šolah. Društvo je samostojno razvilo posebno učno vsebino z naslovom Program interesne dejavnosti prekmurski jezik in kultura v osnovnih šolah. Raziskovalni projekt še aktivno poteka v štirih prekmurskih osnovnih šolah, razširili so ga tudi na zamejstvo, saj sodelujejo z dvojezičnimi šolami v Porabju na Madžarskem.
Na občino Puconci so prav tako v letu 2016 naslovili pobudo za revitalizacijo in preimenovanje domačije pomembnega prekmurskega protestantskega pisca Štefana Kuzmiča v Strukovcih v Dom prekmurske besede. Projekt še traja.
