Damjana Nemeš
V Moravskih Toplicah so nedavno razpravljali o okoljski samozadostnosti Slovenije - strokovnemu posvetu je prisostvovalo osemdeset udeležencev, petdeset jih je posvet spremljalo po spletu. Sodelujoči ugotavljajo, da bomo morali v prihodnje sprejeti pomembne odločitve o ravnanju s komunalnimi odpadki, med drugim tudi o postavitvi objekta za toplotno obdelavo oziroma (so)sežig komunalnih odpadkov. Strokovno razpravo o razumevanju aktualnih okoljskih izzivov so pripravili Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ter fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in Univerze v Novem mestu v soorganizaciji ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Slovenskih državnih gozdov. Posvetu so se poleg predstavnikov stroke pridružili tudi predstavniki petih slovenskih občin, ki so izkazale interes za postavitev objekta za toplotno obdelavo odpadkov.
Stroški izvoza odpadkov so previsoki
Strokovna razprava je bila razdeljena v štiri vsebinske sklope, udeleženci so razpravljali o energiji iz odpadkov, o snovni izrabi odpadkov v sistemu krožnega gospodarstva, o okoljski učinkovitosti in krožnem gospodarstvu v Sloveniji ter o okoljskem komuniciranju. Kot so predstavniki stroke večkrat poudarili, so objekti za termično obdelavo odpadkov s sežigom in sosežigom sestavni del ravnanja z odpadki, hkrati pa tudi področje, kjer imamo v Sloveniji največji primanjkljaj. Termična obdelava komunalnih odpadkov je ena od obveznih državnih gospodarskih javnih služb, trenutno je v javni obravnavi predlog nove uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki bo omogočila vzpostavitev sistema obdelave odpadkov za celotno Slovenijo. "Vrsto let se že ukvarjamo s tematiko energetske predelave odpadkov. Na letni ravni namreč v obliki raznih goriv v tujino izvozimo skoraj eno teravatno uro energije, kar je ogromno, zato je prav, da poskušamo zagotoviti možnosti za izrabo te energije doma," je povedal Niko Samec, profesor na mariborski fakulteti za strojništvo. Dodal je, da obstaja v Sloveniji potencial za gradnjo novih objektov za energetsko obdelavo odpadkov, ki jih snovno ni mogoče več uporabiti ali kako drugače reciklirati. "Takšnih odpadkov je v Sloveniji na letni ravni za približno 180 tisoč ton," je dodal Samec.
Krožno gospodarstvo je smiselno, če lahko odpadek, nastal v sistemu, ponovno uporabijo
Komunalne odpadke, ki nimajo več možnosti ponovne snovne izrabe, izvažamo. "Tu nastaja še en problem. Od tega izvoza Slovenija nima nič, zanj celo drago plačamo. Tudi izvozni tok teh odpadkov, ki se opravlja s tovornjaki, je okoljsko močno sporen, zato je na neki način dolžnost strokovnjakov, da preverimo, ali je možno to materijo uporabiti za koristno energijo kako drugače, ekološko manj sporno," je Samcu pritrdil Marko Argež, direktor Energetike Ljubljana.
Rešitve je treba poiskati v obstoječih objektih
S termično obdelavo snovno že izrabljenih mešanih komunalnih odpadkov bi po mnenju strokovnjakov lahko prispevali k vpeljavi krožnega gospodarstva v Sloveniji. "Količina odpadkov se v zadnjih letih samo povečuje, čeprav so prizadevanja vseh nas usmerjena v njihovo zmanjševanje. V prihodnje bomo morali sprejeti, da bi v obstoječih objektih, ki te možnosti imajo, snovno že izrabljene komunalne odpadke na primeren, varen in družbeno sprejemljiv način energetsko uporabili," je povedal Tomaž Vuk, član uprave Salonita Anhovo. Dodal je, da ima krožno gospodarstvo smisel, če lahko odpadek, nastal v sistemu, ponovno uporabimo v naši bližini, saj s tem zmanjšujemo okoljske vplive, povezane s prevozi. "Na področju termične obdelave odpadkov oziroma (so)sežiga odpadkov v Sloveniji smo zamudili veliko, zato bi bilo pametno razmišljati v smeri, da bi v okviru regijskih centrov za ravnanje z odpadki uvedli procese termične obdelave odpadkov. To pomeni, da bi bilo glede na nujnost odlaganja odpadkov smiselno, da manjše sežigalnice oziroma sosežigalnice postavimo po regijah, kar bi bilo najbolj realno in z daleč največjim izkoristkom," pa je dejal Franc Cipot, direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop).
