Politična naklonjenost med Slovenijo in Madžarsko okronana s posli

Politična naklonjenost med predsednikoma vlad Slovenije in Madžarske, Janezom Janšo in Viktorjem Orbanom, je okronana še s pospešenim gospodarskim sodelovanjem med sosednjima državama. To je bilo med drugim tudi ključno sporočilo nedavnega srečanja vlad sosednjih držav, ki je potekalo ob robu 53. mednarodnega obrtnega sejma v Celju, na katerem je Madžarska sodelovala kot država partnerica. Ob tem je pomembno poudariti, da imajo dogovori tudi finančno podlago. Madžarska bo v obdobju 2021-2027 prejela 52,8 milijarde evrov evropskih sredstev, Slovenija ima na voljo za črpanje 11,3 milijarde evrov.

Madžarska bo denar namenila za povečanje konkurenčnosti. Med drugim bo vlagala v infrastrukturo, povečanje čezmejnega sodelovanja s sosednjimi regijami, osrednjo vlogo bodo dobili raziskovanje, razvoj in inovacije. Pospešiti želi uporabo obnovljivih virov energije in spodbuditi prehod na bolj zeleno industrijo. Spirit oziroma portal Izvozno oko kot perspektivna področja za poslovno sodelovanje navaja pametna mesta in pametno mobilnost, pametne zgradbe in gradnjo, živilske izdelke in skupne raziskave in razvojne projekte (farmacija, biotehnologija in medicinska oprema). Koliko denarja bosta državi namenili za skupne projekte in razvoj, še ni povsem jasno, gotovo pa so na obzorju pomembni skupni razvojni projekti ter priložnosti za razvojne projekte in poslovno sodelovanje gospodarskih družb.

Neenaka izhodišča

Na kakšnih izhodiščih bosta državi krepili sodelovanje? Madžarska je s približno dve milijardi evrov vredno blagovno menjavo s Slovenijo v zadnjih nekaj letih njena peta do šesta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica. Tudi letos je blagovna menjava znašala v prvi polovici leta dobro milijardo evrov (525 milijonov evrov slovenski izvoz in 648 milijonov evrov uvoz).

Veliko manj pomembna v zunanji trgovini je Slovenija za Madžarsko. Madžarska skupaj izvozi za okoli 90 milijard evrov blaga in storitev, slovenski izvozni trg pri tem zaseda 22. mesto (1,1 odstotka), uvozni trg pa 17. mesto.

Ob tem je treba poudariti tuja vlaganja Madžarske, po katerih že sodi med pet največjih vlagateljev v Sloveniji. Omenimo samo NKBM, ki jo je kupila madžarska banka OTP, in bencinske črpalke OMV, ki jih je kupil MOL. Članica skupine MOL je tudi družba MOL Slovenija s sedežem v Murski Soboti, ki je pomemben uvoznik in prodajalec naftnih derivatov na slovenskem trgu.

Umik birokratskih ovir za tuja vlaganja

To je torej nekaj nastavkov za rast gospodarskega sodelovanja, kar bosta državi izdatno podpirali. Med drugim z umikanjem birokratskih ovir za tuja vlaganja, je Janša dejal v Celju, seveda pa tudi z razvojnim denarjem za skupne projekte in z neposrednimi spodbudami za gospodarske subjekte. Že takoj po skupni seji vlad sta slovenska in madžarska stran podpisali nekaj teh dokumentov. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki daje ritem odnosom med državama, znova omenja gradnjo železniške proge Beltinci-Lendava-Redics, krepitev vloge Luke Koper pri razvoju obeh držav, ponovno vzpostavitev letalske povezave Ljubljana-Budimpešta, gradnjo električnega daljnovoda Cirkovce-Pince in vzpostavitev plinskega koridorja Slovenija-Madžarska. Večina teh projektov je povezanih z območjem Pomurja.

Bolj pristno z Janšo kot s Šarcem

Vidnejši dokument, ki sta ga podpisala Janša in Orban, je pismo o nameri vzpostavitve skupnega sklada za Prekmurje in Porabje. Ustanovitev sklada je predsednik madžarske vlade predlagal že oktobra 2019, ko se je v Budimpešti srečal s takratnim slovenskim premierjem Marjanom Šarcem. Tudi takratno srečanje je bilo namenjeno krepitvi gospodarskega sodelovanja, vendar stisk rok državnikov ni bil tako pristen, kot je zdaj. Kdaj naj bi sklad ustanovili in predvsem, koliko bi državi vložili vanj, v Celju ni omenjal nihče. Bo vsaka dala pet milijonov evrov? Tolikšen znesek za skupni sklad je namreč slovenska vlada že vključila v dogovor o sodelovanju, ki ga je julija lani podpisala s poslancem madžarske manjšine Ferencem Horvathom.

Slovenija za Porabje 2,1 milijona evrov

Nekaj dni pred podpisom pisma o nameri vzpostavitve skupnega sklada sta minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch podpisala program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem za obdobje 2021-2024. Slovenija bo v naslednjih štirih letih podprla gospodarski razvoj Porabja z 2,1 milijona evrov. V letu 2021 bo za uresničevanje programa namenjenih 30.000 evrov, prihodnje leto 750.000 evrov, v letu 2023 790.000 evrov in v letu 2024 530.000 evrov.

Program je razdeljen na tri ukrepe, to so spodbujanje naložb v gospodarstvu v vrednosti 690.000 evrov, spodbujanje turističnih in dopolnilnih dejavnosti ter razvoj lokalnih produktov v vrednosti 1,080.000 evrov ter promocija in podpora pri izvajanju programa v višini 330.000 evrov. Programsko območje zajema naselja, v katerih delujejo slovenske narodnostne samoupravne skupnosti. Ta naselja so Dolnji Senik, Števanovci, Gornji Senik, Verica - Ritkarovci, Andovci, Sakalovci in mesto Monošter (skupaj z mestnim predelom Slovenska ves). Aktivnosti bo po posameznih ukrepih izvajala Zveza Slovencev na Madžarskem.