Pomembno je poznavanje pravic slovenske manjšine na Madžarskem

Prejemnica druge nagrade 19. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu, ki ga je razpisal urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je Martina Zakocs z Gornjega Senika. Naslov njenega magistrskega dela je Jezikovna podoba v slovenskem Porabju, v njem pa se je ukvarjala s slovensko narodnostjo na Madžarskem, ki je avtohtona skupnost na jugozahodnem robu države.

"Glavni cilj raziskave je sociolingvistična predstavitev slovenskega Porabja oziroma njegove jezikovne krajine. Na izbiro teme je vplivala osebna vpletenost, saj sem se rodila in odraščala v slovenskem Porabju in tako je dvojezičnost postala del mojega vsakdana," pravi Zakocseva, ki je na mariborski filozofski fakulteti madžarski jezik s književnostjo in slovenski jezik s književnostjo študirala tako na dodiplomski kot podiplomski stopnji, in doda, da ji je zanimanje za to temo vzbudila tudi mentorica Anna Kollath.

Zakocseva je v sedmih naseljih, na Gornjem Seniku, Dolnjem Seniku, v Sakalovcih, Slovenski vesi, Števanovcih, Verici - Ritkarovcih in Andovcih, dokumentirala jezikovno krajino, pozneje pa opravila še analizo. "Dokumentiranje jezikovne krajine je povezano z Bloomaertovo velikokrat citirano definicijo, ki pravi, da sociolingvisti ne hodijo več po svetu le z beležko in diktafonom, ampak imajo pri sebi tudi fotoaparat, s katerim naredijo trenutni posnetek o tem, kar je vmes postalo znano kot jezikovna krajina," opiše sogovornica. Dodala je, da lahko definicijo zaradi razvoja tehnologije dopolnimo s tem, da posnetki nastajajo tudi s kamerami pametnih telefonov in dlančnikov. "Tako imajo raziskovalci jezikovne krajine pri sebi vedno neko napravo, s katero lahko posnamejo vizualno jezikovno rabo nekega območja, sožitje jezikov, razmerje med njimi, odsev gospodarskih in političnih interesov pri napisih dvojezičnih naselij kot vidni izraz večjezičnosti in večkulturnosti," razlaga. Sama je fotografije, ki jih je zbrala, pozneje s pomočjo strokovne literature analizirala in sistematizirala. Sprva je slikovno gradivo razvrstila v štiri skupine, na dvojezične oziroma večjezične, razdrobljene, sovpadajoče in dopolnjevalne napise. "V nadaljevanju pa sem s terenskim delom zbrane javne napise klasificirala tudi glede na vsebino. Tako govorimo o šestih kategorijah: o mednarodnih, državnih, komercialnih, občinskih, cerkvenih in civilnih napisih."

Za več napisov v slovenščini

Pred raziskavo si je Martina Zakocs zastavila štiri hipoteze. Napisi na tablah, ki jih najdemo v Porabju, so večinoma dvojezični. Trojezični napisi se pojavijo predvsem na tablah za turistične namene, se glasi prva hipoteza. Naslednja pravi, da uradni napisi nimajo (formalne) razlike na račun manjšinskega jezika. Zastavila si je še hipotezo, da se na večini tabel pojavi standardna oblika madžarskega in slovenskega jezika, narečne oblike pa niso znatne. V četrti predvideva, da je za skupnost pomembno, da samo sebe tudi vizualno predstavi. Zadnje tri hipoteze so bile potrjene v celoti, prva pa deloma.

"Že med sestavljanjem in pisanjem magistrskega dela se je nakazovalo, da bodo hipoteze potrjene. Le pri prvi se je zgodilo, da je bila potrjena le delno, saj sem predpostavljala, da se trojezični napisi pojavijo predvsem na tablah, namenjenih turizmu, kar pa ne drži, saj so trojezični napisi značilni za vas Dolnji Senik, kjer poleg Madžarov in Slovencev živijo še Nemci. Torej na rabo tretjega jezika vpliva tukaj živeča narodnost in ne turizem," razlaga magistrica profesorica madžarskega in slovenskega jezika s književnostjo.

Poleg analize slikovnega gradiva je Zakocseva opravila še anketo med 13 tam živečimi ljudmi. V uvodu je naštela dvajset jezikovnih primerov: krajevni napisi na začetku vasi/mesta, krajevni napisi na koncu vasi/mesta, napisi z imenom ulic, informacijske table, reklamne table, trgovina, sejem, nakupovalno središče, zdravstvena ordinacija, bolnišnica, policija, sodišče, občinski/mestni urad, okrajni urad, banka, pošta, vrtec, šola, cerkev, spomeniki. "Po sistematiziranju sem ugotovila, da je več kot 50 odstotkov vprašanih videlo slovenske napise v devetih primerih. Dobila pa sem osem takšnih primerov, ko je več kot 50 odstotkov označilo, da še ni videlo slovenskega jezika v navedeni jezikovni situaciji," pravi. Ugotovila je še, da je slabih 54 odstotkov sodelujočih izrazilo mnenje, da bi lahko bilo več napisov v slovenskem jeziku, s situacijo je popolnoma zadovoljnih 38,5 odstotka vprašanih, 7,7 odstotka sodelujočih pa meni, da to vprašanje ni pomembno. Anketirancem slovenski napisi najbolj manjkajo pri obvestilih posameznikov, v trgovinah, reklamah in pri napisih podjetij.

Rezultati Porabke niso presenetili. "Skozi sestavljanje celotnega magistrskega dela se je pokazalo, da državne institucije večinoma ne upoštevajo slovenske skupnosti, živeče na tem območju. Omenila bi na primer tablo pred pošto na Gornjem Seniku, kjer so vse informacije v le enem jeziku, madžarskem, večinskem," pove.

Izboljšati jezikovni položaj

Raziskava je po besedah sogovornice pokazala, da se pri večini analiziranih napisov pojavljata madžarski ali/in slovenski jezik, napisov v narečju pa ni prav veliko. "Menim, da je za slovensko narodno skupnost v Porabju pomembno, da samo sebe v javnem prostoru predstavi tudi vizualno. Za uveljavljanje pravic slovenske narodne skupnosti na tem območju bi bilo dobro, da bi tukaj živeči natančno poznali madžarski zakon o narodnostnih pravicah, ki omogoča tudi postavljanje dvojezičnih napisov. Če lokalno prebivalstvo zahteva uresničitev svojih pravic, ki mu jih omogoča zakon, lahko svoj jezikovni položaj usmeri v pozitivno smer," pravi.

Njeno magistrsko delo prinaša tudi predloge za jezikovno načrtovanje prebivalstva in zakonodajalcev. Na povabilo Mateja Šeklija, predsednika Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, se je konec septembra udeležila slovenskega slavističnega kongresa v Monoštru, kjer je predstavila jezikovno krajino slovenskega Porabja. V zborniku letošnjega kongresa je tudi izšel njen znanstveni članek.

Posebno nagrado na natečaju je za magistrsko delo z naslovom Besedje iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoru prejela še Barbara Zakocs.