Pomursko gospodarstvo se je doslej uspešno spopadlo s posledicami epidemije koronavirusa, a je v danih okoliščinah skoraj nemogoče napovedati nadaljnji razvoj dogodkov, pravi direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) Robert Grah. A razmere se med panogami zelo razlikujejo. Tako imajo na področju turizma, kjer so bili primorani v zaprtje nastanitvenih in drugih obratov, tudi do več kot 70-odstotni upad prihodkov. Na področju sejemske dejavnosti – Pomurski sejem je moral odpovedati vse letošnje dogodke z Agro na čelu – pa lahko govorimo o skoraj 100-odstotnem izpadu prihodkov. Na drugi strani, pravi Grah, padec ni bil tako izrazit na področju gradbeništva ter kovinsko- in živilskopredelovalne industrije, a je zadnja prav tako utrpela posledice zaradi zaprtja hotelov, restavracij in izobraževalnih ustanov. Upada je nastal tudi v avtomobilski industriji, s katero je povezanih več pomurskih podjetij. Na drugi strani v podjetjih, katerih dejavnost je povezana z medicinsko tehnologijo, kot sta Cleangrad in Medicop, po besedah Graha dosegajo celo rast naročil. "Morda bi lahko rekli, da je skupna značilnost gospodarstva v regiji, da podjetja večinoma dobivajo naročila na kratki rok in večinoma ne sklepajo dolgoročnih pogodb," pravi Grah in vnovič poudarja, da so pomurska proizvodna podjetja vezana na avstrijski in nemški trg, zaradi česar bo prihodnje stanje odvisno tudi od dogajanja v teh državah.
Vprašanje likvidnosti
Za zdaj glede na statistiko v regiji prav tako še ni bilo večjega naraščanja števila brezposelnih. "Pomurska podjetja so doslej v glavnem poskrbela za zaposlene, tudi tista, ki niso imela 100-odstotno zasedenih zmogljivosti, za delavce so uveljavljala ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa." A število brezposelnih v zadnjem času spet narašča, kar je posledica zaprtja storitvenih dejavnosti. Po mnenju Graha bodo podjetjem v veliko pomoč ukrepi iz tako imenovanih protikoronskih svežnjev PKP 5 in PKP 6. "Predvsem v zimskem času bo pomembna likvidnost, od katere bo odvisno, ali bodo podjetja vzdržala, saj vse subvencije prihajajo za nazaj, tudi subvencija za delno kritje fiksnih stroškov, ki jo uvaja PKP 6, bo izplačana komaj 20. januarja. December bo pokazal pravo sliko." Na regijski ravni še ni podatkov o poslovanju podjetij v času epidemije, na podlagi katerih bi lahko natančno povedali, kolikšen upad so doživela. Grah pravi, da bi bilo lahko po zdajšnjih ocenah na letni ravni za od 15 do 20 odstotkov manj ustvarjenih prihodkov. Največ prihodkov v regiji namreč ustvari kovinskopredelovalna industrija.
Ranljivi potegnejo najkrajšo
Direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster opozarja na še eno pomembno značilnost sedanje krize. Gre za naraščajoče socialno razslojevanje, ki bo lahko imelo velik vpliv tudi na gospodarstvo in kakovost življenja v regiji. "Medtem ko pomursko gospodarstvo glede na strukturo zaradi krize ne bi smelo utrpeti večje škode kot gospodarstvo v drugih slovenskih regijah, je drugače s socialnim razslojevanjem, ki postaja v naši regiji še bolj intenzivno, saj imamo v primerjavi z drugimi regijami bolj neugodno izobrazbeno in starostno strukturo. V takih časih najbolj ranljive socialne skupine potegnejo najkrajšo, torej se bo stigmatiziranost najrevnejših še povečala, kar bo dobilo tudi regijsko razsežnost. Vendar so to zadeve, ki bodo vidne komaj na dolgi rok."
Zaprtja si ne morejo privoščiti
V PGZ so za čas epidemije naredili analizo, v katero je bilo zajetih 24 podjetij, ki imajo 5200 zaposlenih, kar je okoli 30 odstotkov vseh zaposlenih v pomurskih gospodarskih družbah. Tako je v celotnem obdobju od začetka epidemije marca letos do danes v teh podjetjih za covidom-19 zbolelo štiri odstotke zaposlenih, 2,5 odstotka zaposlenih je bilo odsotnih zaradi varstva otrok, pet odstotkov pa zaradi karantene. "Podjetja absolutno izvajajo vse ukrepe glede varnosti zaposlenih. Zaprtja pa si ne morejo privoščiti, saj so del pomembnih mednarodnih dobaviteljskih verig," še pove Grah. Nadaljevanje nemotenega poslovanja jim omogoča tudi dejstvo, da v drugem valu epidemije ni bilo težav pri dobavi repromateriala, kot je bilo v nekaterih podjetjih v prvem valu.