Prekmurskim občinam več državnega denarja za romska naselja

Aktualna koalicija je z nekaterimi potezami, ki so blagodejno vplivale na občinske proračune, kot sta dvig povprečnine in zakon o finančni razbremenitvi občin, gotovo razveselila številne župane, ki že vrsto let opozarjajo na pomanjkanje denarja za izvajanje zakonsko predpisanih obveznih nalog občin. Zakon o finančni razbremenitvi občin, ki ga je državni zbor sprejel konec leta 2020, je med drugim namenil dodatna sredstva občinam s stalno naseljenimi romskimi skupnostmi. Tako so se prvič zgodile sistemske rešitve te problematike, saj je prej država sredstva za romske skupnosti namenjala preko raznih razpisov ali celo na kakšen manj transparenten način. To je bila pomembna novost za 25 občin z evidentiranimi romskimi naselji, med njimi jih je dvanajst v Pomurju. Toda kaj hitro je bilo zaznati, da zakonska rešitev ni najbolj pravična, na kar je prvi opozoril podžupan Občine Puconci Jožef Ficko.

"Že januarja 2021 smo začeli opozarjati na nepravičnost, ki je posledica v zakonu določenega ključa za določitev obsega sredstev posamezni občini. Ta je - poleg izrazitega nesorazmerja med občinami - pomenil, da smo bile prekmurske občine ob približno enakem skupnem številu prebivalcev v romskih naseljih kot v občinah v preostalih delih Slovenije deležne le četrtine skupnega obsega sredstev," pojasnjuje Ficko in dodaja, da to pomeni konkretno 400 tisoč evrov Občini Ivančna Gorica za okoli 30 romskih prebivalcev, na drugi strani pa denimo murskosoboški občini z več kot tisoč Romi pripada 365 tisoč evrov.

Rešitev našli v enem tednu

Ficko je s problematiko takoj seznanil vse poslanske skupine in tudi Klub pomurskih poslancev, ki ga je takrat še vodil poslanec opozicijskih Socialnih demokratov (SD) Dejan Židan, ta pa je organiziral delovno srečanje pomurskih županov in poslancev in pozneje še z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom. "Že na prvem srečanju smo ugotovili, da je po našem mnenju Prekmurje oškodovano za približno 1,5 milijona evrov letno. Možnih je bilo več rešitev, od začetka pa sem vedel, da je realna samo ena. To je, da se za občine dodatno zagotovi ta milijon in pol. Rešitev, da bi denar prerazporejali od drugih občin za potrebe Prekmurja, bi povzročila samo prepire brez rezultata," se spominja Židan.

Kot dodaja Ficko, je na tretjem sestanku v koordinaciji Kluba pomurskih poslancev minister Koritnik predlagal prav rešitev, ki je predvidevala prerazporeditve med upravičenimi občinami z upoštevanjem nekaterih dodatnih kriterijev, a predlog ni prestal niti koalicijskega usklajevanja. Za to naj ne bi bilo politične volje. To je po svoje razumljivo, saj bi to pomenilo, da bi na račun pomurskih občin manj denarja dobile občine, kot so Brežice, Ivančna Gorica in druge, ki v to gotovo ne bi privolile.

Usklajevanja so potekala celotno minulo leto, na koncu pa je Ficko z zadevo seznanil celo predsednika vlade Janeza Janšo ob regijskem obisku vlade konec novembra. "V tednu dni je bila pripravljena rešitev, ki je bila v vladi in državnem zboru tudi sprejeta. Konec dober, vse dobro, bi rekli. Pa vendar se ob tem potrjuje dejstvo, da se moramo v Prekmurju za pravičnost, ki je drugim dana, sami boriti," poudarja Ficko.

"Iz nekih razlogov smo boj peljali v zavetju javnosti. Je pa zdaj primerno, da se zahvalimo vsem, ki so pri tem sodelovali. Izpostavljam prizadevanja ministra Koritnika, ki nas je s tem, da nam je sploh prisluhnil, lahko slišal in v nadaljevanju tudi razumel. Od takrat je bilo pri njem zaznati, da želi zadevo rešiti na kakršenkoli način. Sprejeta rešitev za marsikoga ni idealna, je pa taka, da ji v danih okoliščinah v prekmurskih občinah z romskimi naselji ne moremo nasprotovati," še pravi Ficko, ki je odigral ključno vlogo pri boju za večji in pravičnejši kos pogače za pomurske občine. Pridružuje se mu tudi poslanec Židan, ki poudarja pomen skupnega delovanja Kluba pomurskih poslancev in pomurskih županov, ki se je v tem primeru izkazalo za zelo uspešno.

Šteje indeks razvojne ogroženosti

In kakšna je bila rešitev? Zakon določa, da se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji za vsako proračunsko leto v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine. V predhodnem obdobju se sredstva občinam zagotovijo za proračunsko leto v višini 25 odstotkov, ta sredstva so občine že dobile, v letu 2022 v višini 50 odstotkov in v letu 2023 v višini 75 odstotkov zneska. Od leta 2024 pa bodo prejele celoten znesek, določen z zakonom.

Po novem pa občine v statistični regiji, kjer je indeks razvojne ogroženosti več kot 125, dobijo še sto odstotkov več denarja za posamezno proračunsko leto. To je seveda pisano na kožo pomurski statistični regiji, kjer je omenjeni indeks, ki se izračuna na podlagi različnih kazalnikov razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti, v obdobju 2021-2027 kar 172,5. Sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji se občini nakažejo v dveh obrokih, do 20. marca in do 20. septembra tekočega leta.

Dodatnega denarja so veseli tudi na Občini Šalovci, kjer župan Iztok Fartek pravi, da dobro skrbijo za romsko prebivalstvo in jih obravnavajo kot vse druge. "Zagotovljeno imajo vso osnovno infrastrukturo, od vodovoda do kanalizacije. Dodatna sredstva bomo namenili za izboljšanje cestne infrastrukture in za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Če se primerjamo s kakšno občino na Dolenjskem, kjer imajo podoben delež romskega prebivalstva in dobijo več denarja, zelo dobro skrbimo za naše Rome," pravi šalovski župan.

Za župane pa je dobrodošlo tudi dejstvo, da so sredstva nenamenska in jim o njihovi porabi ne bo treba poročati.