Pomurje je v zadnjih letih doseglo velik gospodarski napredek, inovativnim domačim podjetjem so se pridružile številne proizvodnje tujih investitorjev, razvija se turizem, obeti za prihodnost so na prvi pogled dobri. A pri tem obstaja težava, zaradi katere je ogrožen nadaljnji razvoj regije. Elektroenergetska infrastruktura namreč nikoli ni ustrezno sledila omenjenemu razvoju, kar ponekod že povzroča težave, ki bi lahko v letih pred nami dobile kritične razsežnosti. Glavni razlog tiči v nezgrajenem 110-kilovoltnem daljnovodu od Murske Sobote do Lendave. Načrti za gradnjo daljnovoda so stari že več kot desetletje, uresničili se niso zaradi različnih razlogov, tako zaradi neaktivnosti nekaterih pristojnih državnih institucij kot zapletov v zvezi s pridobivanjem potrebnih zemljišč. Na navedeni osi ob pomurski avtocesti so v preteklih letih zgradili številne industrijske obrate, tu občine vzpostavljajo poslovne cone, ki imajo velik potencial za razvoj, a trenutna elektroenergetska infrastruktura za naraščajoče potrebe ne zadošča. Zgrajena je bila v časih, ko je bilo to še povsem ruralno območje, majhne vasi, obkrožene z njivami. Na omrežje, zgrajeno za potrebe oskrbe vaških gospodinjstev in ulične razsvetljave, pa se je torej v preteklih letih priklopila industrija, zato je nujna gradnja daljnovoda in razdelilno-transformatorske postaje (RTP) v Dobrovniku. Projekt je na vladnem seznamu prioritetnih investicij za okrevanje gospodarstva po epidemiji, zato predstavniki lokalnega gospodarstva in politike upajo, da se bo gradnja čim prej začela.
Že danes nihanja in izpadi
"Obstoječe elektro omrežje na tem območju je kot živčevje, bolj se odmikamo od Murske Sobote ali Lendave, slabša je električna moč, zato včasih v napetosti nastanejo velika nihanja. Težave z napetostjo so tudi pri Bukovniškem jezeru, ki je pomembno zaradi turizma. Daljnovod moramo nujno zgraditi, saj gospodarstvo v občini potrebuje vedno več energije. Če tega ne storimo, bomo imeli težave z razvojem naše kmetijsko-poslovne cone. Potrebe so že danes večje od zmogljivosti omrežja," pravi župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar. Kot pojasnjuje, bo načrtovana RTP v njihovi občini umeščena ob potoku Ledava, na meji z občino Turnišče. Župan Občine Turnišče Borut Horvat pravi, da potrebujejo daljnovod in več električne energije zaradi razvoja občinske gospodarske cone. Hkrati potrjuje, da tudi v njihovi občini nastajajo nihanja napetosti in občasni izpadi električnega toka.
Potrebe so v več dejavnostih večje od zmogljivosti omrežja
Na drugi strani avtoceste si z omenjenim daljnovodom ne beli glave župan Odranec Ivan Markoja, ki pravi, da bo daljnovod speljan mimo njih in da so v občini potrebo po električni oskrbi industrije že rešili, saj so zgradili tri nove transformatorske postaje in jih priključili na daljnovod med Gomilico in Gančani. S tem so po njegovih besedah ustvarili tako imenovano električno zanko, s katero so zadostili vsem potrebam. "V Odrancih ni mogoče pričakovati novih večjih investicij, ker investitorjem niti ne moremo več ponuditi prostora. Za potrebe družbe Carthago pa je, tudi če bi ta širila proizvodnjo, poskrbljeno," še pove Markoja. Vendar po mnenju nekaterih strokovnjakov sedanji način oskrbe odranske cone ne zagotavlja enake stopnje varnosti, kot če bi elektriko dobivala po kablovodu iz nove postaje v Dobrovniku.
Proizvodnja brez varovalne mreže
V RTP v Murski Soboti se danes stekata dva 110-kilovoltna daljnovoda iz RTP Radenci in RTP Ljutomer. Če bi se karkoli zgodilo na katerem od omenjenih daljnovodov, je možno nemoteno oskrbo z elektriko zagotoviti s pomočjo drugega daljnovoda. Lendava takšne varovalke nima, zato bi bila morebitna poškodba daljnovoda med Ljutomerom in Lendavo velik udarec za industrijo v mestu. V Leku poudarjajo, da je gradnja daljnovoda med Mursko Soboto in Lendavo ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj lendavskega obrata. "S to investicijo bi se zaključila oskrbna zanka, ki bi omogočala napajanje tega območja z električno energijo iz več smeri." Zanesljiva oskrba z elektriko bo glede na podnebne spremembe v prihodnosti še bolj pomembna, so prepričani v Leku. Tudi lendavski župan Janez Magyar si prizadeva za gradnjo daljnovoda, saj meni, da je treba čim prej zgraditi vso potrebno infrastrukturo, ki je ključna za razvoj gospodarstva v občini. V družbi Elektro Maribor pojasnjujejo, da bi v primeru izpada daljnovoda med Ljutomerom in Lendavo lahko vzpostavili rezervno napajanje po 35-kilovoltnem daljnovodu med RTP Ljutomer in RTP Petišovci, a bi bila s tem njegova zmogljivost polno izkoriščena, zato do gradnje novega daljnovoda obstaja nevarnost, da bi bila v takšnem primeru motena oskrba industrije v Lendavi. Vlada razmišlja tudi o gradnji železniške proge med Beltinci in Lendavo. Najverjetneje bi šlo za elektrificirano železniško progo, kar bi pomenilo tudi gradnjo železniške napajalne postaje. Če bi se torej država projekta lotila, bi bile čez deset let potrebe po elektriki v Prekmurju še večje.
Uredili razmerja na več kot 1300 parcelah
Elektro Maribor, ki je v večinski lasti države, bo izvedel projekt gradnje 28 kilometrov dolgega daljnovoda med Mursko Soboto in Lendavo, ki ga ocenjujejo na 10,5 milijona evrov. Denar bodo zagotovili iz lastnih virov in najetega kredita. Kot pojasnjujejo, je bil za projekt že objavljen državni prostorski načrt, pridobili so tudi okoljevarstveno soglasje, trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Prav tako so pridobili služnosti ali drugače stvarnopravno uredili zadeve za večino potrebnih zemljišč na območju, ki obsega več kot 1300 parcel. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bodo izvedli potrebna javna naročila. Ob ugodnem razpletu postopkov predvidevajo, da bi gradnjo daljnovoda začeli v drugi polovici leta 2021, gradnjo RTP Dobrovnik pa v letu 2022. Na vprašanje, zakaj se gradnja do danes še ni začela, odgovarjajo diplomatsko, brez omenjanja krivcev. Kot dodajajo, je bilo treba izvesti geodetske meritve za pridobitev podatkov v prostoru in geomehanske raziskave o možnostih temeljenja. Za potrebe dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so morali pridobiti še pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora. "V sklopu tega so bila izvedena obsežna preverjanja vplivov na vodotoke, naravo in kulturno dediščino. Podrobno so se preučili vplivi na plinovodno infrastrukturo, izvedle so se tudi arheološke raziskave z izkopavanji." Pri tem povedo, da se celoten proces počasi končuje, zato upajo, do bodo prihodnje leto končno zabrneli stroji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
