Pri urejanju območja ŠRC Fazanerija na mizi tudi zasutje vodnjakov

Rok Šavel, Vestnik
27.01.2022 06:00

Nogometna šola Mura dala več pripomb k osnutku izhodišč za prostorski akt. Vzporedno potekajo aktivnosti za nadomestitev obstoječega vodnega vira

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

NŠ Mura predlaga, da se na območje Grbavice umesti šest pomožnih nogometnih igrišč.

Rok Šavel

Mestna občina Murska Sobota (MOMS) je konec lanskega novembra objavila osnutek izhodišč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za enoto urejanja prostora SO 53 - Športnorekreacijski center (ŠRC) Fazanerija. Na tem območju se načrtuje ambiciozen, 26 milijonov evrov vreden projekt, ki zajema dograditev nogometnega stadiona, gradnjo parkirišč, rekonstrukcijo dela Razlagove ulice, gradnjo pomožnih nogometnih igrišč, dograditev letnega kopališča ter gradnjo večnamenske športne stavbe in adrenalinskega parka.

Pri Muri zelo konkretni

Kot so nam potrdili v mestni upravi, so prejeli dvanajst vlog z različnimi predlogi in pripombami k osnutku. Prispevalo jih je tudi društvo Nogometna šola (NŠ) Mura ter kot uporabnik in najemnik mestnega stadiona izkazalo še željo, da se mu prizna status zainteresirane javnosti. Pri Muri predlagajo, da bi se pomožna igrišča umestila na območju Grbavice, tako da bi obstoječim dodali še tri in tako dobili šest nogometnih igrišč.

Poleg nogometnih igrišč predvidevajo tudi gradnjo večnamenske stavbe za potrebe nogometne šole in članske ekipe, prav tako je poleg objekta predvidena gradnja parkirišč. "Za vzhodno tribuno, kjer je predviden večnamenski prostor, sami predlagamo ureditev parkirišča za vodstvo kluba in strokovne člane. Želimo si tudi ureditve nove dovozne poti, s katero bi sprostili pritisk na Razlagovo ulico," so razkrili svoje želje v klubu aktualnih državnih prvakov.

Zdaj poteka analiza prejetih predlogov, nakar bo soboški župan Aleksander Jevšek sprejel sklep o začetku sprejemanja OPPN. "Sledi sodelovanje nosilcev urejanja prostora, ki dajo svoje usmeritve in pogoje, treba bo pridobiti tudi odločbo ministrstva za okolje in prostor, kjer se bodo opredelili, ali je za to območje in predvidene posege treba izdelati celovito presojo vplivov na okolje," dodajajo na mestni občini.

Fazanerija je namreč vodovarstveno območje, kjer so večji infrastrukturni posegi pod velikim vprašajem, čeprav v mestni upravi poudarjajo, da je idejni osnutek do neke mere skladen s predpisi za vodovarstvena območja.

Majhen doprinos pitne vode

V luči lanskega sklepa mestnega sveta, da se začnejo aktivnosti za iskanje in določitev novih virov pitne vode, je soboška občina pri Geološkem zavodu Slovenije naročila pregled dosedanjih podatkov in raziskav za določitev možnih rešitev. Kot je pojasnil Timotej Pepelnik z Geološkega zavoda, so za občino pripravili elaborat, v katerem so reinterpretirali dostopne podatke in izdali mnenje, kje je glede na dosedanje raziskave geološko najbolj smiselno vzpostaviti novi vodni vir.

Občina je naročila pregled dosedanjih podatkov in raziskav za določitev možnih vodnih virov.

Rok Šavel

"Ker na izvedljivost predlogov vplivajo tudi drugi dejavniki, o katerih nismo presojali, ter je izbor v domeni občin vodovodnega sistema B pomurskega vodovoda, o časovnici, stroških in nadaljnjih postopkih za izvedbo novega vodnega vira trenutno še ni mogoče govoriti," je poudaril geolog. V mestni upravi ob tem dodajajo, da so novi vodni viri možni tudi zunaj območja občine.

Vodni vir Fazanerija je z vodnima viroma Krog in Črnske meje povezan v sistem B, ki zajema dvanajst pomurskih občin in okrog 37 tisoč oskrbovancev, pri čemer je doprinos pitne vode iz Fazanerije najmanjši. V zadnjih treh letih se namreč načrpa povprečno od 18,1 do 20,4 litra pitne vode na sekundo. Kot dodatno pojasnjuje Pepelnik, se načrtovano zaprtje vodnega vira lahko izvede različno dokončno.

"Najskrajnejša možnost, opustitev vodnjakov, pomeni, da se zapolnijo in likvidirajo, tako iz njih pitne vode sploh ni več mogoče pridobivati, zato tudi potrebe po vodovarstvenih območjih ni več. Lahko pa se vodni vir in vodnjaki ohranijo kot rezervni vodni vir," še navede geolog, vendar bi morala v tem primeru Fazanerija ostati vodovarstveno območje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta