Država je spomladi samozaposlenim, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v občutno zmanjšanem obsegu, priskočila na pomoč s temeljnim dohodkom, v jesenskem valu pa tudi z možnostjo povrnitve delno izgubljenega dohodka zaradi odrejene karantene ali zaradi varstva otroka.
V prvem svežnju ukrepov za pomoč gospodarstvu so sicer pozabili na samozaposlene, ki uveljavljajo pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva, kar so kasneje popravili. Zdaj pa prav nekateri od njih opozarjajo na nov zaplet, to je vračanje prejete pomoči. Številni so namreč že med prvo epidemijo zaprosili za temeljni dohodek, za katerega pa velja, da ga bo treba vrniti, če jim prihodki v letu 2020 ne bodo upadli za več kot deset odstotkov v primerjavi s tistimi v letu 2019. Če so za temeljni dohodek zaprosili v obdobju druge razglašene epidemije, pa mora biti padec prihodkov v primerjavi z lanskimi večji od 20 odstotkov.
Lani na porodniškem dopustu, letos krajši delovni čas
Podjetnice, ki so bile lani na porodniškem dopustu, letos pa svojo dejavnost opravljajo naprej, so v javnosti in na družbenih omrežjih še opozorile, da bodo morale po sedaj sprejeti zakonodaji prejeto pomoč vrniti oziroma do nje niso upravičene. Razlog? Povedano praktično: med materinskim in starševskim dopustom - ki smo ju pred leti poznali kot porodniški dopust ter dopust za nego in varstvo otroka - se samostojnim podjetnicam za dohodek šteje bruto nadomestilo. "V mojem primeru je to 859 evrov," je povedala ena izmed njih, ki se je po izteku porodniškega dopusta odločila za krajši delovni čas zaradi starševstva.
Zakaj avtomatično izpadejo, se sprašujejo podjetnice
Prav to ji po trenutnem tolmačenju členov o vračanju temeljnega dohodka povzroča največ težav. "Svoje prihodke moram preračunati na delovne ure, ki jih je letos, ko dejavnost opravljam, pol manj, kot jih je bilo lani, ko sem bila na porodniškem dopustu in so mi avtomatsko upoštevali osem ur," je dejala. Za izračun povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 se torej prihodki delijo s šestimi meseci in ne z dvanajstimi. "V mojem primeru to pomeni, da zaradi izkoriščenja državne pomoči 'smem' imeti v letošnjem letu 4118 evrov vseh prihodkov, torej 343 evrov mesečno," je pojasnila podjetnica, ki ni želela biti imenovana. Dodala je, da so ji prihodki letos glede na prejšnja leta upadli za več kot polovico. Prav zaradi posebnega preračunavanja v primeru uveljavljanja ukrepa krajšega delovnika ni upravičena do jesenskega univerzalnega temeljnega dohodka, vrniti pa bo morala tudi državno pomoč, nakazano spomladi. "Resnično se mi zdi nepravično, da avtomatično iz pomoči odpademo vse mamice, ki smo bile lani na porodniškem dopustu."
V slepi ulici
V podobnem položaju se je znašla samostojna podjetnica Mojca Lipič iz Murske Sobote. Spomladi je bila zaradi zahtev države prisiljena svoje podjetje zapreti za sedem tednov, v tistem času je zaprosila za temeljni dohodek v višini 700 evrov in ga je tudi prejela. Z denarjem je poravnala najemnino in stroške za poslovni prostor. Kmalu zatem je ugotovila, da bo morala vso pomoč vrniti. Razlog je enak kot v zgoraj opisanem primeru. Lani je bila na starševskem dopustu, nato je začela uveljavljati ukrep krajšega delovnika. Moti jo predvsem to, da država kot pogoj za pomoč postavlja primerjavo prihodkov s tistimi iz prejšnjega leta. "V svojem salonu imam eno zaposleno, ki je skrbela, da je salon normalno deloval tudi med mojim porodniškim dopustom. Glede na to, da je v letu 2019 ustvarjala prihodek ena oseba, letos pa ga dve, je logično, da ne moreva imeti padca prometa. Zato zdaj nastane problem, ker država pravi, da če nimaš padca prometa glede na lani, nisi upravičen do pomoči," je razmišljala naša sogovornica, ki se je, kot pravi, zaradi tega znašla v slepi ulici.
Kaj pravi Furs?
"Upravičence, ki koristijo pravico do skrajšanega delovnega časa po ZSDP-1 ali pa so zavarovani za skrajšan delovni čas zaradi drugih razlogov, se skladno z namenom zakona obravnava kot upravičence, ki ne poslujejo celo leto. Njihova dejanska delovna obveznost je namreč krajša od standardne delovne obveznosti, ki jo sicer predstavlja osemurno zavarovanje. Dejstvo je, da tisti, ki je zavarovan in posledično posluje manj kot osem ur iz naslova opravljanja dejavnosti, časovno ne posluje enako kot nekdo, ki je zavarovan za osem ur - saj očitno v ostalem času varuje otroka. Torej posluje časovno manj, na letni ravni pa, glede na standard polnega poslovanja, ki za namene tega člena izhaja iz zavarovanja in znaša osem ur, to pomeni, da ne posluje celo leto," pravijo pri Fursu. Za namen izračuna povprečnih mesečnih prihodkov se tako šteje, da je upravičenec, ki je v letu 2020 izkoristil krajši delovni čas v višini štirih ur, posloval le šest mesecev. Za izračun povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 se torej letošnji prihodki delijo s šestimi meseci.