Sladka zgodba Edine Makovec in Jana Jurkoviča z Nove Zelandije

Prav posebno poslovno zgodbo pišeta Edina Makovec iz Ljutomera in Jan Jurkovič iz okolice Radencev, tako sladko. Zadnje leto in pol sta preživela na Novi Zelandiji. Poleg ljubezni do športa, knjig in skupnega ustvarjanja ju druži tudi spoznavanje novih kultur. In prav zgodbe ljudi in praktične izkušnje so jima bile navdih za Koru sladoled. To je novozelandski stil ledenega deserta iz svežega sadja, s katerim danes - no, v toplejših mesecih - razvajata Pomurce.

Vse se je začelo pred dvema letoma, ko sta ljubitelja pustolovščin spakirala kovčke in se odpravila na avanturo svojega življenja - v deželo dolgega belega oblaka, kakor Novi Zelandiji pravijo domačini zaradi spektakularne pokrajine in dramatičnega neba. "Rada potujeva. Pred Novo Zelandijo sva prečesala Ameriko, kjer sva delala in potovala. Prav ta dinamika naju je spodbudila, vedela sva, da želiva še več podobnih izkušenj. Zato sva kmalu po prihodu domov že začela načrtovati pot v tihooceansko državo," začneta pripovedovati magistrica matematike in magister fizike. Najbolj so ju presenetili sproščen način življenja, uravnoteženost med službo in prostim časom ter odprtost domačinov.

Izkusila "vanlife"

Ob spoznavanju otoške kulture ju je navdušil spoštljiv odnos domačinov do narave, živali in rastlin. "Res se zavedajo, kako pomembno je ohranjati avtohtone vrste," pravita. Eno od boljših presenečenj pa je bilo enoletno bivanje in potovanje v kombiju. Nekaj dni po prihodu na otok sta kupila manjši kombi in izkusila tako imenovani vanlife (življenje v bivalnem kombiju).

Dogodivščin je bilo mnogo. Tako lepih kot malo manj lepih, pravita. "Enkrat sva zaradi pregretega motorja obtičala na ozki in strmi makadamski cesti, daleč od mesta. To je bilo kar zastrašujoče, še posebej, ker je bil kombi najin dom oziroma vse, kar sva imela," opišeta. Kljub tej manj prijetni izkušnji pogrešata tak način življenja. To ti daje neskončen občutek svobode. Imaš zelo malo, a vseeno vse, kar potrebuješ. Kot pravita, sta se naučila živeti z manj. "Manj stvari, manj skrbi!" Imaš več časa za raziskovanje, spoznavanje ljudi in predvsem samega sebe. Seveda se moraš navaditi na povsem drugačno dinamiko. "Rutina je drugačna, skrbeti moraš za nekoliko drugačne stvari, na primer kam greš na stranišče, kje boš polnil telefon, kje se lahko oprhaš, a sčasoma to postane veliko lažje," dodata.

Nasad spodbudil idejo

Edina in Jan sta poprijela za marsikatero delo, od urejanja hišk do obiranja malin. Vsako je bilo zanimivo in posebno na svoj način. Nekaj mesecev sta urejala turistične hiške na idilični lokaciji ob reki, ki se je po nekaj zavojih izlila v morje. Kasneje sta sadila kivije, češnje ..., nabirala in prodajala maline, dober mesec sta vodila skupino desetih nabiralcev. "Tam je bilo res odlično, veliko sva se naučila o podjetništvu, ob tem pa sva iz svežega sadja kuhala marmelado in prodajala sladoled."

To je bila pika na i. Takrat sta vedela, da bosta, ko se vrneta v Slovenijo, začela pisati sladoledno zgodbo. "Novozelandski stil točenega sladoleda iz pravega sadja sva prvič pokusila med potovanjem po Južnem otoku. Bila sva navdušena nad teksturo in intenzivnim okusom po sadju. Je poln in kremast," opišeta. Ko sta bolje spoznala, kako sladoled nastaja, sta vedela, da bosta ta košček Nove Zelandije ponesla v Pomurje. Pri izbiri imena sta bila jedrnata. Koru je maorski simbol za novo življenje, rast, moč in mir. "Ta novi korak v najinem življenju pomeni prav to in zato se nama je to ime zdelo zelo primerno za novozelandski stil sladoleda," pojasnjujeta.

Željo po ustvarjanju bloga sta tudi imela kar nekaj časa. Ta se je po poletju v ZDA le povečala, a je blog zaživel na Novi Zelandiji. »Večeri po službi so bili za takšno ustvarjanje ravno pravšnji," dodata. Z blogom želita popotnikom dati vse potrebne informacije na enem mestu. "Poleg tega želiva javnosti predstaviti drugačen način življenja, torej kako združiti potovanje z delom." Mlade pa mogoče navdušiti za tak način spoznavanja kultur in pridobivanja neprecenljivih izkušenj za vse življenje. "To je neprecenljivo." Blog sta poimenovala Live 2 Quest, saj sta ga sprva nameravala pisati v angleščini, a sta hitro spoznala, da podobnih vsebin primanjkuje v slovenščini. "Vseeno pa sva ime, živeti za raziskovanje in učenje, obdržala v angleščini," razložita. Imata še nekaj poslovnih idej, ki bi jih nekoč rada udejanjila, in nekaj držav, ki bi jih rada obiskala, še dodata.