Soboška obvoznica: Zataknilo se je pri denarju

Rok Šavel, Vestnik
18.08.2021 06:00
Težko pričakovana gradnja vzhodne soboške obvoznice se zamika. O financiranju zadrževalnika se moravskotopliška in soboška občina ter ministrstvi za okolje in za infrastrukturo še pogajajo.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vzhodna obvoznica bo pomembno vplivala tudi na razbremenitev prometa v Lendavski ulici.
Vanesa Jaušovec

Soboška vzhodna obvoznica je pomemben projekt za podjetja, zgoščena v Severni obrtno-industrijski coni (SOIC) in okolici, saj bi z njo dobila neposredno povezavo s pomursko avtocesto, hkrati pa bi razbremenila promet v središču Murske Sobote in omogočila boljši dostop do avtoceste prebivalcem vzhodnega dela Goričkega. Načrtovana cesta bo potekala od krožišča v Panonski ulici do krožišča pri motelu Čarda. Del trase je povezan tudi s celovito obnovo dotrajane Noršinske ceste, ki se bo z obvoznico križala v krožišču v bližini ekonomske šole.

​Časovnica odvisna od zadrževalnika

Ena od ovir za izvedbo več kot 20 milijonov evrov vredne naložbe, ki jo bo v veliki meri financirala država s pomočjo evropskih sredstev, dober milijon pa bo prispevala soboška občina, je umestitev zadrževalnika v Sebeborcih v občini Moravske Toplice. Direkcija Republike Slovenije za vode je namreč pri pripravi prostorskega akta za vzhodno obvoznico zaradi poplavne ogroženosti zahtevala izvedbo omilitvenih ukrepov, to je gradnjo suhega ali mokrega zadrževalnika na Martjanskem potoku. Občina Moravske Toplice je lani konec julija sprejela prostorski akt, ki predvideva gradnjo suhega zadrževalnika za zadrževanje poplavnega vala z elementi nasipa, ki je podlaga za poznejšo ureditev mokrega zadrževalnika. Interes Občine Moravske Toplice je, da bi se v prihodnje voda v zadrževalniku uporabljala tudi za druge namene, denimo za namakanje kmetijskih površin in turizem. A zdaj se je zataknilo pri denarju. Kot so povedali na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), za gradnjo obvoznice še tečejo postopki pridobivanja potrebnih zemljišč, do zdaj jih je bilo pridobljenih približno 70 odstotkov. DRSI se med drugim pogaja tudi o odkupu dela nepremičnin v stečajnem postopku AHA Mure. Toda pred izvedbo javnega naročila za gradnjo obvoznice je treba izdelati še projektno dokumentacijo za zadrževalnik na Martjanskem potoku v Sebeborcih. "Dogovori v zvezi s financiranjem gradnje zadrževalnika še niso sklenjeni, je pa sporazum že dalj časa v fazi usklajevanja. Direkcija RS za infrastrukturo je pripravila projektno nalogo za izdelavo dokumentacije za suhi zadrževalnik z elementi mokrega," pojasnjujejo na DRSI. Dodajajo, da bo obvoznica zgrajena do leta 2024, če bodo pravočasno izvedeni vsi postopki za zadrževalnik. Torej pripravljena vsa projektna dokumentacija in pridobljena vsa potrebna zemljišča.

DRSI bi dal milijon, občini 600 tisoč evrov

Čeprav je sprva kazalo, da Občina Moravske Toplice in Mestna občina Murska Sobota z gradnjo zadrževalnika ne bosta imeli stroškov, saj so ga navsezadnje zahtevale državne službe, se je pokazalo, da bosta morali prispevati delež. In to ne majhnega. Soboški župan Aleksander Jevšek je potrdil, da je sporazum o financiranju zadrževalnika med ministrstvom za okolje, ministrstvom za infrastrukturo ter moravskotopliško in soboško občino v pripravi. "Glede na odlok Občine Moravske Toplice, da gre za suhi zadrževalnik z elementi mokrega, je projekt nekoliko dražji. Odkrito rečeno, prišlo je do nekaterih zamikov zaradi reševanja problema financiranja, a po zadnjih sestankih na ministrstvu imamo zagotovila, da vzhodna obvoznica ostaja prioritetni projekt," je optimističen Jevšek. Upa tudi, da bodo sporazum o sofinanciranju kmalu sklenili in da bo čim prej vse nared za gradnjo zadrževalnika, ki je tudi pogoj za gradnjo obvoznice.

Podobno je dejal moravskotopliški župan Alojz Glavač, ki je prav tako v pričakovanju odgovora DRSI na zadnji predlog obeh občin. "Rečeno nam je bilo, sicer še na podlagi idejne zasnove in po nenatančno definiranih stroških, naj občini prispevata skupno milijon evrov za zadrževalnik. Mi smo se s soboško občino dogovorili, da vsaka prispeva 300 tisoč evrov, in takšen predlog poslali DRSI," je pojasnil Glavač. Priznava, da gre za ukrep poplavne varnosti, ki zadeva obe občini, a poudarja, da je poplavna ogroženost na območju mestne občine Murska Sobota vendarle večja. Zadrževalnik bo namreč zagotavljal poplavno varnost za celoten vzhodni del Murske Sobote, s trgovskim središčem BTC in SOIC vred. Na tem območju so bile poplave nazadnje leta 2013. Za gradnjo suhega zadrževalnika z elementi nasipa, ki se bo v poznejših fazah uporabil za ureditev mokrega zadrževalnika, so potrebni tudi tesnitev pod pregrado, prelivni objekt, talni izpust in podobno, zato je po Glavačevih ocenah investicija nekoliko dražja kot pri klasičnem suhem zadrževalniku. Celotna investicija gradnje protipoplavnega objekta je ocenjena na okoli pet milijonov evrov. Ali bodo pristojni zadovoljni s predlogom pomurskih občin, bo moralo biti znano v kratkem, če bo načrtovani čas izvedbe enega pomembnejših projektov za Pomurje še obveljal in se lahko nadejajo obvoznice do leta 2024.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta