Težav v kmetijstvu je vedno več, pogovor začne Boris Gumilar, medtem ko pričakuje skorajšnji virtualni sklic seje upravnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), v katerega je bil izvoljen na letošnjih volitvah v organe te stanovske organizacije slovenskih kmetov.
"Cena svinjskega mesa je padla za 20 centov v zadnjem mesecu dni. Goveje meso je prav tako problematično, saj se cena za kilogram vrti okoli treh evrov. Bojim pa se, kaj se bo zgodilo še na vseh drugih področjih, saj trenutne razmere vplivajo na celotno verigo. Kmetijstvo bo po mojem mnenju v najtežjem položaju šele naslednje leto, ko se bo vse ustavilo. Pomislite samo, koliko manj kruha se speče, ker so zaprti vsi hoteli in šole. Vse to se bo izrazilo v obliki tržnih presežkov," opozarja Gumilar, ki pravi, da na drugi strani ni ustreznega nadzora države nad tem, kar se uvaža. To je po njegovem mnenju eno ključnih področij, s katerimi bi se morala ukvarjati KGZS v novem mandatu. "Treba je ukrepati zdaj, saj bo drugo leto morda že prepozno."
Po besedah Gumilarja bi morala KGZS sodelovati s kmetijskim ministrstvom in agencijo za kmetijske trge, da bi na tem področju končno naredili red. "V Sloveniji imamo ustrezne inšpekcijske službe, ki bi lahko nadzorovale, kaj kdo uvaža v državo. Težava je namreč, da uvažamo meso dvomljive kakovosti. Gre za globoko zamrznjeno meso, tudi iz blagovnih rezerv drugih držav, ki ga kupujejo po dampinških cenah, tu pa nato prodajajo po normalnih cenah kot sveže meso. To seveda zbija ceno domačim rejcem. Kako bi lahko sicer v državi, ki je neto uvoznica prašičjega mesa, nastal tržni presežek tega?" Gumilar meni, da bi morala država določiti prelevmane za meso, uvoženo iz neevropskih držav, zbrani denar pa nameniti za subvencije slovenskim kmetom. "Tudi Avstrijci dajo kmetom recimo pri govejem mesu 25 centov subvencije na kilogram mesa, ob tem da so tam že v osnovi višje odkupne cene."
Z Goričkega na Ravensko po zemljo
Gumilar se v glavnem ukvarja s poljedelstvom, poleg tega redi okoli 50 prašičev. Je med tistimi, ki si prizadevajo za obuditev pridelave sladkorne pese v Pomurju. "Tovarno sladkorja v Ormožu smo najprej iz političnih razlogov odprli, kasneje pa iz političnih razlogov in povsem po nepotrebnem zaprli."
Ustrezne inšpekcijske službe bi lahko nadzorovale, kaj kdo uvaža v državo, pa ne
Pšenica je trenutno skoraj najslabše plačana kultura, pravi. "Za koruzo se je letos napovedovala zelo slaba cena, ampak je hvala bogu ostala na sprejemljivi ravni. Za vlažno koruzo smo dobili do 95 evrov na tono, kar je bila še dobra cena za letošnje razmere. Dosti dražja tudi ne more biti, saj bi potem pomenila za rejce, ki jo uporabljajo kot krmo, prevelik strošek. Pšenica bi morala biti po tej logiki dražja, saj je to kruh, osnovna hrana za ljudi."
Gumilar obdeluje okoli 60 hektarjev zemlje, 20 hektarjev lastne, preostalo ima v najemu. Gumilarjeva družina izvira iz Prosečke vasi na Goričkem, a so se starši v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja odločili za selitev na Ravensko, kjer je ravnica in je zemljo lažje obdelovati. V tistem času so kmetijo v Markišavcih, kjer danes živijo, prodajali, saj je prejšnji lastnik nesrečno umrl. Gumilarjevi so tako na Goričkem prodali vse imetje razen gozda, ki ga potrebujejo za drva, in se preselili v Markišavce. Za kmetijo skrbita z ženo Sonjo, nekoč Murino delavko, ki je izgubila službo ob propadu soboškega tekstilnega giganta. Hčerka Sandra, ki ima prav tako agronomsko izobrazbo, pa dela v kmetijskem centru zadruge Sloga v Puževcih.
Gumilar je tudi sicer zelo aktiven v vasi, predvsem v gasilskem društvu, kjer je poveljnik, dva mandata je bil tudi predsednik krajevne skupnosti. Po osnovni šoli je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. Najprej je bil poklicni voznik, a se je odločil, da ostane doma na kmetiji, na kateri je bilo takrat še zgolj pet hektarjev orne zemlje in 2,5 hektarja gozda.
Poleg pšenice, koruze in sladkorne pese prideluje še buče in ječmen. Lani je poskusno prideloval tudi pivovarski ječmen za hrvaško podružnico francoske družbe Axereal, ki zbira ječmen za Heineken, a so za letos že prejeli dopis, da se bo odkup zmanjšal, saj je zaradi posledic epidemije poraba piva v Evropi drastično upadla. Boris Gumilar razmišlja tudi o pridelavi zelenjave, poskusil je že s fižolom in ga prideloval tri leta, a je problematična predvsem dodelava, saj je treba fižol posušiti in prebrati, zato je to opustil. Buče proda oljarni Premoša v Turnišču, koruzo družbi Simtro energija iz Slovenskih goric, pšenico pa soboškemu Mlinopeku.
Prevelik vpliv politike
Burno dogajanje pred letošnjimi volitvami v KGZS komentira v smehu: "Veste, to je tako kot v ZDA. Vsi bi bili predsedniki." Sam je bil v svet KGZS izvoljen na listi Slovenske kmečke zveze, katere uradni kandidat za predsednika zbornice je bil Marjan Podobnik, a je ta, kot pravi, delal preveč na silo. "Na to so ga opozarjali tudi drugi. Nato je prišel v konflikt s Cerkvijo in normalno je, da so mu potem tisti glasovi zmanjkali."
KGZS bi morala biti po njegovih besedah kmečka organizacija, a to danes ni več. "Žal je vanjo premočno posegla politika, čeprav bi morala biti zbornica v tem pogledu nevtralna. Politične stranke narekujejo tempo, kar ni v redu. V svetu zbornice bi morali biti kmetje, gozdarji in seveda predstavniki gospodarskih družb s področja kmetijstva, a je tam danes še marsikdo drug. Poleg tega je v panogi več nerazumljivih stvari. Recimo to, da je Društvo za opazovanje ptic (DOPPS) med prejemniki neposrednih plačil v kmetijstvu. Nihče se ne vpraša, koliko hrane pridelajo, saj bi morala biti neposredna plačila namenjena izključno pridelovalcem hrane."
Tudi lista, na kateri je kandidiral, je politična, ga spomnimo. "Res je. Pa ne bi smela biti," odgovori.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
