Projekt gradnje vodarne na območju nekdanje vrtnarije ob Kopališki ulici v Murski Soboti po vroči razpravi na zadnji seji ni dobil podpore mestnih svetnikov. Ti bi morali namreč v prvi obravnavi potrditi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za to območje. O tem bi morali glasovati že septembra, a so takrat zaradi nesoglasij odločanje premaknili na naslednjo sejo. Vendar tudi tokrat niso prišli bistveno dlje, saj je dvanajst svetnikov (SDS, LMŠ, Levica, Modra lista, Desus, NSi, NSP in samostojni svetnik Boštjan Berlak) pred glasovanjem obstruiralo sejo. V dvorani jih je ostalo dvanajst, kar je bilo premalo za sklepčnost, prisotnih bi moralo biti vsaj 13 svetnikov.
Omenjeno območje bi moralo biti po mnenju nasprotnikov gradnje namenjeno drugim vsebinam, ki bi omogočile drugačen razvoj tega dela mesta v prihodnosti. Pripravljavci projekta poudarjajo, da se iz vodnega vira v Fazaneriji načrpa 750 tisoč kubičnih metrov vode, brez česar vodovod sistema B ne more delovati. Vendar večine svetnikov niso prepričali, saj nekateri menijo, da to ne drži in da so v ozadju gradnje vodarne drugi interesi. Projekt med drugim zajema še gradnjo treh novih vodnjakov ob obstoječih in gradnjo dodatnega rezervnega vodnjaka, kar je za nekatere prav tako sporno.
Slavic vodil obstrukcijo
Svetnik LMŠ Zoran Kos je povedal, da ne nasprotuje gradnji vodarne, ampak sprejemanju rešitev na hitro. Pričakuje dodatna pojasnila strokovnjakov, vendar kot pravi, ne tistih iz družbe Vodovod sistema B, ki - kot je znano - vodi celoten projekt. Svetnik Desusa Jože Šadl meni, da je namen celotnega projekta gradnja nove upravne stavbe Vodovoda sistema B in so to po njegovih besedah skrili v projekt vodarne. Kot poudarja, bi bilo v novem objektu kar 63 odstotkov površine namenjene pisarniškim in režijskim prostorom. Tudi ocene o količini načrpane vode v Fazaneriji so po njegovem mnenju pretirane.
"Nihče ne bo Sobočanom vzel Fazanerije," je bil odločen svetnik Neodvisne stranke Pomurja (NSP) Anton Slavic. Župan Aleksander Jevšek je ob tem poudaril, da je gradnja vodarne del 33 milijonov evrov vrednega projekta nadgradnje vodovoda sistema B in da kot župan noče biti kriv za propad projekta. Svetniki SDS so najprej zahtevali tajno glasovanje, a podžupan Zoran Hoblaj, ki je vodil sejo, tega ni dovolil, saj predlog ni bil vložen v skladu s poslovnikom z zbranimi podpisi svetnikov. Nato so svetniki SDS predlagali poimensko glasovanje, česar pa mestni svet ni sprejel. Slavic je nato povedal, da o tem ne bo glasoval, saj da noče povzročati škode občanom. Napovedal je, da bo glasovanje obstruiral in k temu pozval vse enako misleče svetnike. Kot rečeno, mu je sledilo še enajst svetnikov, tako da mestni svet na koncu ni bil več sklepčen. Jevšek pravi, da odločanja o tem ne bo več uvrstil na dnevni red naslednjih sej, saj očitno glede tega ni konsenza.
Zanimanje drugih občin
Usoda projekta v predlagani obliki je v tem trenutku nejasna. Upravna enota lahko namreč kljub temu izda gradbeno dovoljenje, saj po mnenju vodstev občine in družbe Vodovod sistema B gradnjo tovrstnega objekta na tem kraju omogoča že veljavni občinski prostorski načrt. Direktor družbe Vodovod sistema B Daniel Kalamar je razočaran nad odločitvijo mestnih svetnikov. "Murska Sobota želi biti v vsem regijsko središče, pri tem pa očitno noče biti središče za vodovodni sistem, čeprav tak objekt, ki je pomemben za celotno regijo, sodi v regijsko središče. Morda bomo morali razmisliti o gradnji vodarne drugod, nekatere občine so že izrazile interes za to."
Finančna konstrukcija usklajena
Kot smo poročali, se projekt nadgradnje vodovoda sistema B uspešno bliža izvedbi. Pomurske občine so vlogo oddale in pričakujejo čimprejšnjo zeleno luč ministrstva. Poslanec Jožef Horvat (NSi), ki je tudi po besedah Jevška med najbolj zaslužnimi, da se bo projekt kmalu začel izvajati, se je tako prejšnji teden še sestal z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom in direktorjem Direkcije za vode Romanom Kramerjem in dobil zagotovilo, da je finančna konstrukcija usklajena. Tako bo 26 milijonov evrov zagotovljenih iz kohezijskih virov, Sklad za vode pa bo prispeval 5,1 milijona evrov. "Vizjaku sem prenesel tudi našo željo, da bi bil sklep o sofinanciranju izdan še letos," je po srečanju dejal Horvat.
Pri tem poudari, da sta bila župan Jevšek in mestna uprava javnemu podjetju vedno v veliko pomoč pri pripravi projekta. "Želeli smo samo dobro, s tem bi dobila Murska Sobota nov objekt in sedež stabilnega podjetja, občani pa zagotovljeno oskrbo s pitno vodo za naslednjih 30 let. Vendar so očitno za nekatere kratkoročni interesi pomembnejši." Če bi od gradnje vodarne povsem odstopili, bi to po besedah Kalamarja lahko vplivalo tudi na odobritev vloge za celoten projekt Vodovod sistema B. Vodarna bi bila lahko tudi v občini Beltinci ob vodnem viru Hraščice ali ob vodnem viru v Črnskih mejah v občini Tišina. Tudi Kalamar pravi, da je projekt težko izvedljiv brez vodnega vira v Fazaneriji. "Teoretično bi imeli dovolj vode tudi brez tega, vendar bi imeli težave z dobavo ob konicah. Poleti je recimo moramo zagotoviti desetkrat več kot pozimi. Prav tako lahko pride do onesnaženja katerega od obstoječih vodnih virov, zato moramo imeti na razpolago več možnosti. Črpališču v Fazaneriji bi se lahko odpovedali šele takrat, ko bi zgradili novo črpališče v Dokležovju, ki je bilo nekoč že predvideno."
Z vidika izpolnjevanja tehničnih pogojev za izvedbo projekta torej z gradnjo vodarne na drugi lokaciji vloge ne bi ogrozili, saj je treba zagotoviti dodatno čiščenje vode za deset tisoč prebivalcev, kar bo izpolnjeno. Vendar Kalamar poudarja, da so želeli z ureditvijo vodnih virov v Fazaneriji predvsem izboljšati oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Kakovostno vodo iz tega vira danes zagotavljajo z mešanjem vode iz več vodnih virov. "Vodo tudi obdelujemo, kar pomeni, da dodajamo več klora, kar nam nekateri očitajo. Če pa bi vodo očistili z UV-filtracijo v novi vodarni, klora ne bi bilo treba dodajati," pravi Kalamar.
Nasprotniki menijo, da bi večino nove vodarne zasedale pisarne
S pomisleki glede vzpostavitve zaščitenega območja v okolici vodnih virov se ne strinja. "Gibanje na tem območju ne bi bilo ovirano, ne bi pa mogli vanj posegati z gradnjo, kar je prav tako v dolgoročnem interesu prebivalcev, saj ne moremo vsega pozidati." V razpravi v mestnem svetu je bilo možno slišati tudi več pomislekov zaradi neposredne bližine kmetijskih zemljišč, zato naj bi bila vprašljiva kakovost vode iz tega vira. Kalamar pravi, da je ravno s tega vidika najbolj logično, da vodo očistijo takoj pri viru, ki mu najbolj grozi onesnaženje. Sicer stanje kakovosti vode venomer spremljajo. Do onesnaženja po njegovih besedah ne prihaja že zato, ker so tudi kmetje vedno bolj odgovorni in ne uporabljajo več najbolj agresivnih kemikalij.
Svetniki so obravnavali tudi revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je ugotovilo številne nepravilnosti pri poslovanju javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki (CERO) Puconci, a so morali sejo prekiniti, še preden so končali razpravo, saj je v dvorani zmanjkalo elektrike.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
