Da bi izboljšali zdravje in stanje slovenskih gozdov, so se v podjetju Radenska z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) odločili za akcijo obnove gozdov Bolj zelena Slovenija. Namen akcije je na novo zasaditi okoli deset tisoč dreves, najprej bodo z zasaditvijo novih dreves pomagali prav gozdovom v Pomurju, v okolju, kjer ima podjetje sedež. Do oktobra bo Radenska od vsake prodane litrske steklenice radenske del denarja namenila za posaditev dreves v slovenskih gozdovih.
Zasaditev domačih drevesnih vrst
Pomurski gozdovi so dragoceni in čutijo posledice podnebnih sprememb, kar se kaže v povečanih poškodbah gozdov zaradi nekaterih rastlinskih bolezni, škodljivcev in tujerodnih invazivnih vrst, to pa povzroča umiranje nekaterih drevesnih vrst in onemogoča naravno obnovo, pravijo v ZGS. Zato bodo gozdovom pomagali z zasaditvijo sadik domačih drevesnih vrst hrasta doba, črnega topola, bele vrbe in drugih, za katere menijo, da bodo kos spremenjenim razmeram in da bodo osnova novim nižinskim gozdovom v Pomurju. Predvidevajo, da bi bilo v okviru akcije obnovljenih 2,3 hektarja poškodovanih gozdov. "Z veseljem smo sprejeli odločitev o pogozdovanju v Pomurju," je dejal Štefan Kovač, vodja murskosoboške enote ZGS, in dodal, da lahko pri odločitvi, kje saditi in katere drevesne vrste, glede na poznavanje tega prostora in kompetenc pomagajo po svojih najboljših močeh. O stanju pomurskih gozdov pa pravi: "Ujme, ki so posledica globalnega ogrevanja, pomurskih gozdov sicer niso toliko prizadele, veliko bolj so pri nas gozdovi ogroženi zaradi različnih bolezni."
Dogovorjeni z zasebnimi lastniki gozdov
V obmurskem gozdu sta najbolj ogroženi dve drevesni vrsti, ki izginjata s tega območja, jesen in brest. Na jesenu se pojavlja bolezen jesenov ožig, ki jo povzroča gliva Chalara fraxinea. Jesen je v naravni združbi z drugo drevesno vrsto brestom, to pa ogroža holandska brestova glivična bolezen, ki jo povzroča gliva Ophiostoma ulmi. To pomeni, da že nekaj desetletij v tem prostoru umirata dve nosilni drevesni vrsti, posledica pa je, da so pomurski nižinski gozdovi precej zdesetkani. Da bo situacija še slabša, vodotok Mure s sabo prinaša semena tujerodnih invazivnih vrst, ki se tu naselijo in preprečujejo naravno obnovo gozdov, zato se poplavni prostor in gozdovi v njem intenzivno spreminjajo. Sajenje domorodnih vrst, ki so značilne za ravninsko okolje, kot so bela vrba, črni in beli topol, hrast dob in jelša, bo pozitivno vplivalo na izboljšanje podobe in stanja gozdnih združb v obmurskem prostoru, je prepričan sogovornik.
Je navadni kostanj ogrožen?
Navadni kostanj je drevesna vrsta, ki je v Sloveniji ogrožena že desetletja. Najprej jo je ogrožal kostanjev rak. Sčasoma se je pri posameznih primerkih ustvarila hipovirulenca, naravna odpornost. Tako so nekatera drevesa postala imuna, tvorila so obrambni mehanizem. Rakava rana se je umirila in drevesa so rasla naprej. V zadnjem obdobju pa se je pojavila še tujerodna vrsta kostanjeva šiškarica. To je osica, ki leže jajčeca v sveže brste, tam pa se razvijejo značilne bulice - šiške. Rodnost kostanja se zaradi tega zmanjša celo za 90 odstotkov. V naravnem okolju obstajajo naravni mehanizmi, žuželke, ki parazitirajo kostanjevo šiškarico. Tudi v Sloveniji je bila načrtno naseljena ta parazitska osica, ki uničuje kostanjevo šiškarico, tako da v zalego jajčec šiškarice leže svoj zarod. S tem procesom se zmanjša gospodarska škoda, še posebno tam, kjer imajo nasade kostanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
