Ljubljana na repu nizkoemisijskih prestolnic

Predvsem pa razogljičenja prometa. Omenjena organizacija svari predvsem glede pomanjkanje napredka v 36 večjih evropskih mestih, med katerimi se je Ljubljana na lestvici uvrstila na 28. mesto. Kaj so strokovnjaki ocenjevali?

Predvsem pripravljenost mest na razogljičenje prometnih sistemov, in sicer prek kazalnikov dostopnosti trajnostnih načinov premikanja, cenovne ugodnosti storitve javnega prometa, zastojev, polnilne infrastrukture in kakovosti zraka. Zaključki analize niso spodbudni, saj kažejo, da morajo tudi mesta, ki so se tokrat odrezala najbolje, še povečati napore za doseg ničelnih emisij do 2030. Ta cilj se zdi vedno težje uresničljiv.

Med mesti se je najbolj odrezalo Oslo, ki je zbralo 71 odstotkov točk, Ljubljana pa le 45,7 odstotka točk. Slovenska prestolnica se je najslabše odrezala v kategorijah dostopnosti javnega potniškega prometa in kakovosti zraka. K onesnaženosti zraka v prestolnici poleg prometa največ prispeva relativno veliko število manjših individualnih kurišč. Nizko število točk je Ljubljana zbrala tudi v kategoriji uvajanja nizkoemisijskih con, saj se bore malo posveča omejevanju motornega prometa, ki se steka in generira v mestu.