Sedeminsedemdeset let bi bil letos star letos Oliver Dragojević, verjetno najbolj priljubljen hrvaški glasbenik vseh časov, če ne bi težka bolezen 29. julija 2018 mnogo predčasno prekinila njegovega življenja. A ostaja nepozaben, njegove skladbe naša življenja še vedno spremljajo.
Bil je glasbenik, tekstopisec in ena največjih ikon hrvaške glasbe 20. stoletja. Njegove pesmi so polnile dvorane, zaznamovale festivale, igrajo jih na porokah in pogrebih slišimo jih na zabavnih in formalnih srečanjih. Dragojević se je rodil 7. decembra 1947 v Splitu.
Oliverjeva družina prihaja s Korčule, iz Vele Luke, kjer je preživel večino svojega otroštva. Ob vpisu v srednjo šolo se je odločil za glasbeno šolo in se začel učiti igranja klavirja. Hkrati se je učil igrati kitaro in klarinet. Njegov prvi inštrument je bila harmonika, ki mu jo je podaril oče, ko je bil star komaj pet let. Oliver je v svet glasbe vstopil v zgodnjih 60. letih, ko je postal organist splitske skupine Batali, piše hrvaški Index.hr.
Opazil ga je Zdenko Runjić, ki mu je leta 1967 dovolil zapeti njegovo pesem Picaferaj na Festivalu zabavne glasbe. Oliver je navdušil občinstvo. Na festival se je vrnil leta 1973 in zapel Ča če mi Copacabana ter osvojil nagrado občinstva. Njegova priljubljenost se je povečala sredi sedemdesetih, predvsem zaradi sodelovanja z Runjićem. Leta 1974 je izšla pesem Galeb i ja, leta 1975 pa Skalinada. Obe sta postali veliki uspešnici.
Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so za Oliverja pomenila delo ob podpori Zdenka Runjića. Dvojec je iz leta v leto nizal uspešnice, mnoge poznajo tudi najmlajše generacije. Gre za pesmi Nadalina, Oprosti mi, papee, Verjuj u ljubav in številne druge.
Najbolj kultno skladbo njegove kariere je napisal Zlatan Stipišić - Gibonni. Cesarica je bila napisana prav za Oliverja. Gibonni ga je obiskal na domu in ob vinu sta se pogovarjala o pesmi in se domislila melodije. Kasneje je Oliver sedel za klavir in začel dobivati navdih, ko pa je bila pesem končana, mu ni zvenela preveč dobro, vsaj na začetku ne. Njegova mama je nato svoji snahi povedala, da je za festival izbral najslabšo skladbo. Cesarica je leta 1994 postala uspešnica, še piše Index.hr.
Na začetku novega tisočletja se je odpravil v Italijo, kjer je izdal album Trag u beskraju. Dve leti pozneje je posnel še album Vridilo je, spletel je sodelovenje s simfoničnim orkestrom. Album je bil zelo hitro prodan v 50.000 izvodih.
Nato Oliver koncertira in gostuje po vsej Evropi. Leta 2006 je bil povabljen, da nastopi v eni najpomembnejših koncertnih dvoran v Evropi - pariški dvorani Olympia. Koncert je bil posnet in kasneje izdan na DVD-ju in CD-ju, velja za njegovo najpomembnejše gostovanje. Dve leti pozneje je nastopil v New Yorku, v Carnegie Hallu, leta 2011 pa je bilo njegovemu koncertu mogoče prisluhniti v sydneyjski operni hiši.
V Srbiji po domovinski vojni kljub številnim pozivom ni več nastopal. Rekel je, da je ta tema zanj zaključena.
V letih od 2010 naprej je Oliver koncertiral in prejemal različne nagrade, vendar mu leta 2018 na podelitvi Porina v Spaladium Areni v Splitu ni uspelo. Takrat je že bolehal. Leta 2017 so mu odkrili raka na pljučih, kemoterapija ni pomagala. Zadnja dva meseca življenja je preživel v splitski bolnišnici. Umrl je 29. julija 2018 v poznih nočnih urah.
Poslednjega slovesa na splitski rivi se je udeležilo več kot 10.000 ljudi. Razglasili so dan žalovanja in pripravili številne prireditve. Pokopan je bil 1. avgusta 2018 na pokopališču v Veli Luki. Od leta 2019 njemu v čast prirejajo petdnevni koncert, na katerem nastopijo številni pevci iz Hrvaške, še piše Index.hr.
