(OCENA ALBUMA) Joni Mitchell in razglasitev življenjske zmage

Štiriindvajsetega junija lani se je na festivalu Newport, ki se na otoku Rhode Island v ZDA odvija že od leta 1959, zgodil eden tistih legendarnih koncertov, ki zaznamujejo kariere največjih glasbenikov. Mesec dni pred začetkom lanske edicije so organizatorji sporočili, da so na seznam nastopajočih dodali folk rockerico Brandi Carlile, ki naj bi nastopila "s prijatelji". To ni bilo presenečenje – sijajna 42-letnica je od leta 2008 že večkrat nastopila v Newportu. Ampak ta koncert je bil v resnici krinka za nekaj drugega, nekaj mnogo bolj veličastnega. Ko je Carlile tistega zgodnje poletnega dne zasedla oder, je naznanila, da bomo priča tako imenovanemu "Joni jamu", skupini prijateljev kantavtorice Joni Mitchell, ki v poklon prepevajo njene pesmi. "Ampak kako bomo imeli Joni jam brez naše kraljice?" je Carlile uvodoma vprašala občinstvo. Osuplost v publiki se je hitro prelevila v izjemno navdušenje. Na oder je stopila 79-letna kraljica folka Joni Mitchell in sedla na velik, kraljevski stol, mikrofon pred njenim obrazom pa je dal vedeti, da se bo s svojim vokalom dejansko pridružila svojim kolegom.

Upokojitev in dolgo okrevanje

Nekaj konteksta je potrebnega, da bi razumeli, kako veliki so bili ti trenutki. Prvič, Joni Mitchell v Newportu, zgodovinsko pomembni postojanki folk glasbe, ni nastopila od leta 1969. Drugič, Joni Mitchell je že okoli leta 2000 naznanila, da zaradi sprememb glasu, zdravstvenih težav in razočaranj nad sodobno glasbeno industrijo ne bo več nastopala in izdajala albumov, zato je že takrat odpela svoj zadnji samostojni koncert. In tretjič, še toliko pomembneje, je Joni Mitchell leta 2015 utrpela rupturo možganske anevrizme, zaradi česar začasno ni mogla govoriti in se je morala znova naučiti hoditi in igrati kitaro. Prav v tem obdobju so njeni prijatelji, vključno z Brandi Carlile, pri njej doma začeli prirejati "Joni jame", da bi ji z igranjem glasbe dajali vzpodbudo pri okrevanju. 

Ko je s tem v mislih Mitchell v Newportu znova sedla pred mikrofon, to torej ni bil zgolj običajen povratek na oder, temveč razglasitev življenjske zmage. Zdaj, leto kasneje, je ta nastop ovekovečen tudi na nosilcih zvoka. Album, naslovljen Joni Mitchell at Newport (2023), ponuja prečiščeno, nekoliko skrajšano in premešano različico zaporedja trinajstih pesmi, ki jih je glasbenica tistega dne zapela z Brandi Carlile in prijatelji.

Avra glasbene kraljice

Album zaradi drugačnega zaporedja pesmi sicer ni povsem zvesta preslikava tistega, kar se je tisti dan dogajalo na odru v Newportu. Zasedba na začetku ni najprej zaigrala Big Yellow Taxi, kot to slišimo na albumu, temveč ravno tako klasično Carey z albuma Blue (1971). Ko je zasedba začela igrati prve akorde tega komada, Brandi Carlile še ni točno vedela, kaj lahko pričakuje in koliko moči ima zares Joni Mitchell, zato je ves čas pogledovala proti njej, da bi videla, v kolikšni meri bo fizično ošibela glasbenica sploh lahko pomagala pri petju. Vokale na Carey je zato večinoma oddelala Carlile, ampak ko je koncert prišel do četrtega komada A Case of You, se je izkazalo, da je bil strah odveč. Mitchell, ki so ji življenjske preizkušnje glas zbile iz ikoničnega mezzo-soprana v globok alt, je začela enega svojih najbolj znamenitih komadov interpretirati v že skorajda nekoliko jazzovskem slogu, z avro glasbene kraljice, ki se ozira nazaj na prehojeno življenjsko pot. Tovrstni vrhunci, kjer Mitchell v celoti prevzame pobudo od spremljajoče zasedbe, so na albumu trije: A Case of You, Both Sides Now in The Circle Life. In če je album morda res poln manj impresivnih intermezzov, so že samo ti trije vrhunci naravnost monumentalni.

Edinstven glasbeni dogodek

Namreč, vedno smo vedeli, koliko življenjske modrosti je Mitchell imela že kot mlada kantavtorica. Ampak ko na tej plošči zapoje verz "življenje sem videla z obeh strani", dobiš občutek, da je ta pesem morala čakati polnih 57 let, iti preko ust Franka Sinatre, Glena Campbella, Seala, Susan Boyle, Nece Falk in mnogih drugih, da je prav ta dan v Newportu dokončno dozorela in da jo je lahko Joni Mitchell zapela tako, da vsaka beseda, zapolnjena z bridkostjo in bolečino življenja, izzveni resnična. Joni Mitchell at Newport še zdaleč ni album vrhunskih vokalnih izvedb ali suverenega nastopa. Daleč od tega. To je album, poln negotovosti, nespretne improvizacije, vokalne šibkosti, a je po drugi strani ravno zaradi te krhkosti tako poln življenja, kot le malokaj, kar je dandanes mogoče slišati v glasbi. Joni Mitchell je tisti dan na odru pokazala, kako njene stare pesmi sijajno opišejo jedro te uganke, ki ji rečemo življenje in ta album je dokument nekega unikatnega glasbenega dogodka, katerega pomena se bomo še toliko bolj zavedali s pretekom časa.