Podelitev evropskih filmskih nagrad se bo danes odvila že 36. leto zapored. A čeprav ima prireditev vse bolj impresivno tradicijo, je ta dogodek še vedno v senci bolj znamenitih nagrad, kot so oskarji, zlati globusi in bafte. Pravzaprav evropske filmske nagrade po renomeju in prepoznavnosti capljajo celo za drugimi nagradami na evropski celini - za cansko zlato palmo, beneškim zlatim levom in berlinskim zlatim medvedom.
Evropski Hollywood ali ne?
To stanje v veliki meri vztraja, ker so evropske filmske nagrade svojevrsten paradoks. Po eni strani gre za podelitev po zgledu oskarjev ali zlatih globusov, ki v svet pošljejo podobe največjih dosežkov v svetu filma v preteklem letu, začinjene z obiljem modnega blišča in zvezdniških obrazov. Po drugi strani pa se najboljši evropski filmi vendarle umeščajo v povsem drugačno tradicijo kot hollywoodski filmi - namreč v sfero avtorskega art filma, ki v opazni meri temelji prav na zanikanju bolj komercialnih prijemov, kakršni vladajo v ameriškem filmu. Prav to je tudi glavna ovira, da evropske filmske nagrade ne zmorejo stopiti na tisto najvišjo stopničko, kjer stojijo največje svetovne nagrade v filmskem svetu.
V zadnjih letih se vendarle zdi, da se odločneje pojavlja zavedanje, da tudi podelitev evropskih filmskih nagrad potrebuje nekaj tistega hollywoodskega blišča, če bo dogodek želel doseči večjo prepoznavnost in zastopanost med evropskim občinstvom. Konec koncev organizatorjem pomaga tudi dejstvo, da v evropskem filmu v zadnjem času delujejo avtorji, kot sta Yorgos Lanthimos in Ruben Östlund, ki v svoje filme vse pogosteje uvrščata slovita svetovna igralska imena.
Nominiranci za najboljši film
- Anatomija padca (rež. Justine Triet)
- Interesno območje (rež. Jonathan Glazer)
- Jaz, kapitan (rež. Matteo Garrone)
- Jesensko listje (rež. Aki Kaurismäki)
- Zelena meja (rež. Agnieszka Holland)
Glasovi tudi iz Slovenije
Nocoj bodo torej šestintridesetič podelili zlate kipce, letos v 19 kategorijah. Sistem glasovanja je podoben kot pri oskarjih. Nagrajence izbirajo člani Evropske filmske akademije in tudi število članov te ustanove se vsako leto povečuje. Letos je tako nagrajence izbiralo 4600 članov akademije iz 52 držav, od katerih jih nekaj čez 20 prihaja tudi iz Slovenije.
Nagrajence je izbiralo 4600 članov akademije iz 52 držav, od katerih jih nekaj čez 20 prihaja tudi iz Slovenije
In katera so glavna vprašanja, na katera bo nocojšnja podelitev podala odgovore? Seveda bo v prvi vrsti zanimivo videti, kateri film bo izbran za film leta in kdo bo osvojil nagrade v najpomembnejših kategorijah, torej za najboljšo igralko in igralca, režiserko oziroma režiserja, dokumentarec, animirani film in tako naprej. Ali bo canski zmagovalec Anatomija padca režiserke Justine Triet po zlati palmi v Cannesu osvojil še evropsko nagrado za najboljši film? Ali pa bo vendarle zmagal kakšen bolj tematsko aktualen film, kot je Zelena meja Agnieszke Holland, ki obravnava tematiko begunstva in migracij? Slednje bi bil svojevrsten paradoks, če pomislimo, da je Agnieszka Holland hkrati tudi predsednica Evropske filmske akademije. Nemška igralka Sandra Hüller je za najboljšo igralko nominirana kar po zaslugi dveh filmov - Anatomije padca in Interesnega območja -, a čeprav je bilo tako tudi letos v Cannesu, nagrade tam ni dobila, zato je pričakovati, da bodo glasovalke in glasovalci popravili to krivico. Dodajmo, da sta največ nominacij, vsak po pet, prejela dva filma, in sicer Jesensko listje Akija Kaurismäkija in Interesno območje Jonathana Glazerja.
Med nominiranci tudi slovenska koprodukcija
Na širši seznam letošnjih nominirancev so se uvrstili trije filmi s slovenskim prispevkom. Med kratkimi filmi je to film Barbare Zemljič Kako sem se naučila obešati perilo, med celovečernimi pa koprodukciji Nasrečnejši človek na svetu Teone Strugar Mitevske in Varen kraj režiserja Juraja Lerotića. Med končne nominirance se je uvrstil samo slednji. Hrvaško-slovenska koprodukcija, ki so jo predvajali tudi na nedavnem Festivalu slovenskega filma, se bo nocoj potegovala za nagrado Evropsko odkritje pod okriljem društva FIPRESCI.
Ob nagradah v 19 kategorijah, v katerih bodo zmagovalci znani šele zvečer, pa bodo podelili še nekaj častnih nagrad. Nagrado za življenjsko delo bo tako prejela britanska igralka, režiserka in aktivistka Vanessa Redgrave, častno nagrado predsednice akademije in odbora letos prejme madžarski režiser Bela Tarr, nagrado za posebne dosežke pa bo prejela španska režiserka Isabel Coixet.
Pogled v zgodovino
Čeprav je bila evropska kinematografija v 20. stoletju ena vodilnih na svetu, pa dolgo ni podeljevala lastnih, skupnih nagrad, temveč samo posamezne nacionalne nagrade. 40 uglednih režiserjev se je zato zbralo in odločilo temu narediti konec. Leta 1987 je bila med festivalom v Cannesu sprejeta odločitev, da bodo ustanovili Evropsko filmsko akademijo. Njen prvi predsednik je bil sloviti švedski režiser Ingmar Bergman in že leta 1988 so podelili prve evropske filmske nagrade. Te so se do leta 1997 imenovale Felix kot poklon istoimenskemu baru v Cannesu, kjer je bil sklenjen dogovor o ustanovitvi akademije. Bergmana je nato kot predsednika Evropske filmske akademije leta 1996 nadomestil Wim Wenders, od konca leta 2020 pa je njena predsednica Agnieszka Holland.