"Golobovo ožjo ekipo sodelavcev zapušča še en obraz," so prejšnji teden dramatično razkrili na priljubljenem portalu najbolj gledane komercialne televizije pri nas. In nadaljevali: "Še en v vrsti umikov iz ožjega kroga sodelavcev premierja Roberta Goloba. Šefinja državnega Umarja Maja Bednaš ni več predsednica strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade." A to še ni vse. Pred tem je namreč poslanka Svobode Monika Pekošak za Slovensko tiskovno agencijo potrdila, da zapušča državnozborske klopi.
Situacija v največji parlamentarni stranki je po vseh odhodih v zadnjem mesecu več kot očitno alarmantna. Da ožji sodelavci premierja Roberta Goloba odhajajo kot po tekočem traku, so sicer na portalu N1 zapisali že v začetku marca, medtem pa temu trendu še vedno ni videti konca. In ker se vseh 410.769 volivcev, ki so na zadnjih volitvah podprli Gibanje Svoboda, sprašuje, kaj se trenutno dogaja v Golobovi stranki, ki je imela na začetku mandata ogromen potencial, smo s pomočjo različnih sogovornikov preverili razmere v ozadju te politične skupine. Naše preliminarne ugotovitve sicer nakazujejo, da ima predsednik vlade stranko še naprej pod nadzorom, do kdaj bo še tako, pa v tem trenutku ne vedo niti najstarejši poznavalci politične matematike.
Pojdimo po vrsti. Nedavno je zelo odmevala odpoved, ki jo je dala šefica Golobovega kabineta Petra Škofic. Čeprav o razlogih za njen odhod nismo izvedeli praktično ničesar, se nam je zdaj vendarle uspelo dokopati do informacije, da so za njeno nenadno in torej nepričakovano slovo kriva družbena omrežja. Neuradno je namreč slišati, da si Petra Škofic, ki ima na političnem parketu že dolgo kilometrino, ni želela urediti profila na omrežju x (prej twitter), čeprav naj bi to Robert Golob in Tina Gaber od nje, tudi pisno, večkrat zahtevala. Prav tako naj ne bi bila pripravljena nastopati v vladnem podkastu. Podoben razlog se po naših informacijah skriva tudi v odhodih državne sekretarke Kaje Širok in svetovalke Saše Leban iz premierjevega kabineta. "Nobena ni želela prek instagrama in facebooka komunicirati z javnostjo, v zadnjih mesecih se niti enkrat nista posneli na delovnem mestu, da bi sporočili spletnim uporabnikom, kako srečni in veseli smo pod to vlado. Tiste, ki ne bodo sledili navodilom strokovnjakinje za družbena omrežja Samante Cimerman, ki je vladi nedavno predstavila prakse za pridobivanje občinstva in volivcev, čaka enaka usoda. Glede na to, da večina naših sodelavcev informacije še vedno črpa iz zastarelih časopisov in ne z naprednih družbenih omrežij, je v prihodnje pričakovati še več odhodov," napoveduje neimenovani vir, ki je zaposlen v vladnem uradu za komuniciranje.
Zaradi podobnih razlogov sta morali nazadnje položaj predsednice strateškega sveta za makroekonomska vprašanja in poslansko mesto zapustiti tudi Maja Bednaš in Monika Pekošak, saj sta se pri svojem delu prevečkrat sklicevali na uradne podatke statističnega urada in Umarja, namesto da bi informacije črpali z družbenih omrežij. "Ker sta obe veliki poznavalki finančnih tokov, jima je Tina Gaber dobronamerno svetovala, naj na tiktoku malo zaplešeta in hkrati mladim vendarle razložita, zakaj se zdaj spet splača vlagati v bitcoine. Ampak ne, bili sta trmasti, uprli sta se, predsednik vlade pa jima je takoj pokazal vrata. In če se bo še naprej toliko posvečal tradicionalnim medijem in Tarči, ne pa facebooku ali instagramu, se nič dobrega ne piše niti predsedniku strateškega sveta za zdravstvo Eriku Breclju. Poglejte samo, koliko je na družbenih omrežjih aktiven profesor Matej Lahovnik. On je primer dobre prakse, zaradi česar tudi ostaja član premierjevega sveta za makroekonomska vprašanja," je razmere v Golobovih krogih za Toti list opisala sogovornica, ki ima na instagramu neverjetnih 300 tisoč sledilcev.
Čeprav nam je že predala premierjev spisek za odstrel vseh tistih najbližjih sodelavcev, ki ne želijo nastopati na družbenih omrežjih, bomo njihova imena objavili v naslednji številki.
