Prebivalci in obiskovalci francoske prestolnice se bodo lahko od leta 2025 prvič po več kot 100 letih vnovič kopali v reki Seni, je nedavno napovedala županja Pariza Anne Hidalgo. Naštela je tri kopališča, ki bodo odprta za javnost, med katerimi sta dve v samem središču mesta, nedaleč od Eifflovega stolpa. Kot je še poročala nemška tiskovna agencija DPA, si Parižani že dolgo želijo, da bi se lahko znova kopali v reki, ki teče skozi središče francoske prestolnice. "To so dolgoletne sanje in trenutno smo na dobri poti, da se končno uresničijo. Varno kopanje v Seni bo mogoče," so še sporočili iz mestne uprave. Kopanje v Seni so sicer zaradi umazane vode uradno prepovedali že leta 1923, kljub temu pa so kopalci v pariški reki vztrajali nekje do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Takšno napoved, ki je močno odmevala v svetovnih medijih, je med prvimi pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je znano, je kopanje v Ljubljanici napovedal že v predvolilnem programu leta 2006 in datum uresničitve obljube postavil v leto 2012. Čeprav mestna reka tudi po 17 letih še nima statusa kopalne vode, pa ni ljubosumen na pariško kolegico. "Mi namreč dajemo na prvo mesto počutje turistov. Če kopanje na Špici zanje ni varno, kopališča ne bomo odprli. Pa tudi ne verjamem, da jih namakanje v Ljubljanici sploh zanima. Da bi Ljubljančani pozabili na mojo obljubo iz leta 2006, smo jih medtem že uspešno izselili iz središča mesta. Na območjih, kjer so nekoč živeli avtohtoni domačini, smo preprosto zgradili hotele in luksuzna stanovanja, ki se oddajajo kot apartmaji, hkrati pa smo posekali številna drevesa in omejili kolesarjenje v centru, da bi se lahko turisti pri nas počutili čim bolj varno in svobodno," je za tuje tiskovne agencije sporočil Janković in domačinom, ki si tako kot Parižani že dolgo želijo kopanja v središču prestolnice - na Špici so to počeli do leta 1957 -, v teh vročih dneh predlagal, naj se ohladijo na kopališču Atlantis, kjer triurna vstopnica med tednom stane zgolj 13 evrov, med vikendi in prazniki pa vsega 15 evrov
"Če lahko turisti pri nas plačujejo višje cene za hrano in pijačo kot v Parizu, zadnjič sem na primer opazil, da porcija špagetov z vongolami v centru mesta stane 22 evrov, bodo tudi domačini stisnili zobe in odprli denarnice. To, da živijo v najlepšem mestu na svetu, stane," je za francoski Le Monde politiko ljubljanske občine komentiral Janković, ki se bo letos na počitnice odpravil na hrvaško morje.
Kaj pa Maribor? Župan Saša Arsenovič obljub o kopanju v Dravi v središču mesta po dosegljivih podatkih ni nikoli dal, a tudi če bi jih, ga omejuje strategija, ki predvideva, da bo Drava v kratkem v celoti pokrita z mostovi in brvmi. Še pred koncem poletja bo tako Maribor dobil še Jožefovo brv, od katere bo mogoče hitro dostopati do Jožefovega studenca, ki je ime dobil po cerkvi sv. Jožefa, ki stoji nad njim. Studenec bo županstvo preimenovalo v Jožefov vrelec zdravja in v njem se bo mogoče tudi kopati. Kot rečeno, bo Jožefova brv le še ena v vrsti stotin mostov in brvi, s katerimi bo županstvo v celoti pokrilo Dravo od Koblarjevega zaliva do jeza v Melju, zaradi tega v Mariboru tudi ne bo potrebe po tem, da bi se v reki kopali.
A če se bo kakovost vode v naslednjih letih vseeno popravila, bo županstvo odprlo tako imenovano pokrito kopališče Drava in omogočilo Mariborčanom, da se kopajo pod brvmi in mostovi. Da pa ne bi zaostajali za Parizom, sploh pa za Ljubljano, bo v prehodnem obdobju do popolnega pokritja Drave izvedenih kar nekaj kopalnih projektov in tudi - plaž! Prvi projekt je že v teku - tako imenovane stopnice v Dravo oziroma japonska kopel. Na stopnicah bodo lahko meščani in meščanke uživali v intimi japonskih kopališč, v ta namen pa bodo začasno namestili tudi japonske češnje, ki so jih pred kratkim izruvali na desnem bregu reke. Te bodo, ko bo obnova Lenta leta 2034 končana, dokončno uničili.
V prehodnem obdobju bosta odprti še dve kopališči. Prvo bo pri Vodnem stolpu, kjer je bil nekoč plavajoči glavni oder. Plavanje v reki sicer ne bo dovoljeno, bo pa dovoljeno sončenje, na stenah stolpa pa bodo strokovno vgrajeni tuši, kjer se bo mogoče osvežiti. Serija tušev na Vodnem stolpu se bo imenovala Poletno veselje, predvideva pa se, da bo vgradnjo tušev načrtovala ista ekipa, ki je postavila potopne smetnjake v Strossmayerjevi ulici. Izbira kopališča ni naključje, saj bo iz centra do njega vodila pot po zgodovinski Kopališki ulici.
Se pa bo v prehodnem obdobju do popolnega pokritja Drave mogoče v njej tudi zares kopati, in sicer na "mariborskem Lidu", ki se bo raztezal na kopališču, ki ga poznajo stari Mariborčani, in sicer na območju pod Staro trto vse do nekdanjih Benetk. Kopalno vodo v tem delu bodo zagotovili na genialen način. Ker vsi vemo, da bazeni v Pristanu puščajo, bodo to odtekanje preusmerili v Dravo, njen tok pa bo klorirano vodo iz bazenov prinesel vse do kopališča. Drava na območju Mariborskega Lida bo tako v celoti primerna za kopanje, predvideva se celo, da bi lahko ta odsek dobil modro zastavo. Kakovost vode bodo nadzorovali z beneško gondolo - novo atrakcijo, ki bo edina lahko plula pod brvmi in mostovi -, ki bo namenjena za odvzemanje vzorcev.
