Najprej se moramo v uredništvu Totega lista posipati s pepelom. Kljub temu da smo verjetno edina ekipa raziskovalnih novinarjev pri nas, niti nam ni uspelo vse do konca razkriti ene najbolj varovanih skrivnosti Mestne občine Maribor zadnjih let - začetka kopalne sezone na Mariborskem otoku. Vendarle pa smo med svojim poizvedovanjem naleteli na nič manj senzacionalno vest, ki razkriva daljnovidnost občinskega vodstva, kar tudi pojasnjuje visoke stroške in zamude pri prenovi dobrih devet desetletij starega letnega kopališča. Bistvo namreč tiči pod površino, skrito očem, tokrat celo dobesedno, saj naj bi med obnovo pohodne površine okoli bazenov pod eksotičnim tigerwoodom položili tudi sistem talnega gretja. Seveda smo to naravnost neverjetno novico o ogrevanju tal na letnem kopališču Mariborski otok raziskovali naprej in se najprej obrnili na občinsko službo za stike z javnostjo. V skopem odgovoru, ki smo ga prejeli, so našo informacijo potrdili, za podrobnejša pojasnila pa nas napotili na Šport Maribor, ki objekt upravlja.
"Vaši podatki so pravilni," nam je v telefonskem pogovoru potrdil direktor Športa Maribor, gospod Šanko Migoc, "a moram poudariti, da gre pri tokratnih delih zgolj za prvo fazo prenove kopališča. V naslednjih letih bosta sistem ogrevanja dobila tudi srednji in veliki bazen, del kopališke stavbe pa bomo preuredili v savno. Občinski načrti namreč na Mariborskem otoku predvidevajo kopalno sezono celo leto, torej poleg poletnega dela bo še zimski, ko se bo kopališče spremenilo v Kneipp center Mariborski otok".
Po besedah gospoda Migoca bo imela med zimsko sezono voda v srednjem bazenu stalno temperaturo 36 °C, v velikem pa pol manj, torej 18 ºC. Otroški bazen bo napolnjen s snegom. Tako se bo kneipanja željan obiskovalec iz savne po ogrevanem tigerwoodu sprehodil do snežne kopeli, nato pa svoje telo ogrel v prijetno topli vodi srednjega bazena. Kopalni del se bo zaključil z intenzivnim razgibavanjem v velikem bazenu, ob robu katerega bodo v eni od naslednjih faz prenove postavili paviljon za vadbo joge in pilatesa, za tiste bolj zahtevne goste pa tudi kabine, v katerih bo na voljo shiatsu masaža. Seveda nas je še zanimalo, kaj se bo zgodilo v primeru milih zim, ko mati narava ne bo radodarna s snegom. Ali že razmišljajo o kakšni alternativi?
Gospod Migoc je imel odgovor tudi na to: "Vaše vprašanje je na mestu, a je bojazen, da bi ob zelenih zimah na Mariborskem otoku ostali brez snega, povsem odveč. Kot vam je znano, vodim tudi občinsko podjetje Marprom in zagotavljam vam, da bomo tam brez težav pogrešili enega od naših snežnih topov. Sploh zdaj, ko se je, kot kaže, tekmovanje za Zlato lisico za zmeraj preselilo v Kranjsko Goro in se je potreba po izdelavi umetnega snega na Mariborskem Pohorju vendarle nekoliko zmanjšala. Z vodo, ki jo potrebujemo za izdelavo kompaktnega snega, pa na Mariborskem otoku seveda ne bo težav. Uporabili bomo kar tisto iz Drave, seveda pa jo bo treba prej spustiti skozi različna sita in filtre, da v snežni top ne zaide kakšna riba ali, bog ne daj, bober."
Pri tako obsežnih delih, obnovi ter širitvi športno-zdraviliško-rekreacijskega Kneipp centra Mariborski otok bo seveda treba žrtvovati tudi nekaj dreves, ki rastejo v bližini kopališkega kompleksa. A bralce lahko pomirimo, da njihov les ne bo šel v nič. Uporabili ga bodo za izdelavo broda, ki bo z Mariborskim otokom končno povezal tudi desni breg Drave. Nekaj, na kar čakamo tako rekoč od odprtja letnega kopališča leta 1930.
Dokončno podobo pa bo Kneipp center dobil z izgradnjo novega mostu tik ob zahodnem delu otoka. Kot so nam že pred časom sporočili iz županstva, bodo lahko z njega obiskovalci opazovali Niagarske slapove HE Mariborski otok. Nova mestna instagrambilna točka in vizija prihodnosti, ki si jo štajerska metropola in drugo največje mesto v državi več kot zasluži.
