(PISMO) Farma na Studencih: Vsi vedo, da motiv za umeščanje prašičereje ni v socialni ogroženosti 81-letne lastnice kmetije, ampak ...

Andrej Kocuvan
15.02.2022 13:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prašičja farrma na Studencih ...
Igor Napast

Priprave za prašičjo farmo na kmetiji ob robu naselja so v polnem teku in vse je po predpisih, nam sporoča Večer. Župan je proti prašičji farmi in občina aktivno išče rešitve, ki bi onemogočile ustanovitev prašičje farme na Studencih. Za razliko od drugih neustreznih posegov v prostor tu ni pričakovati projektantskih zaslužkarjev.

Po dreka polnem priurbanem ograjenem dvorišču bodo skakali majhni luštni prašički, je namero komentiral znanec, ko je skrb za občane pod Pekrsko gorco primerjal z ignoranco, ki jo občinska oblast namenja protestom meščanom proti gradnji ob Dravi, v Lavričevi ulici, o katerih pišejo prizadeti krajani v pismih bralcev, ali proti nesmiselni gradnji več milijonov drage brvi pod Glavnim mostom in drugim nesmiselnim načrtom. V vseh primerih so neustrezni posegi v prostor skladni z vsemi administrativnimi regulami. Če ni pravne podlage za prepoved, lahko lastniki uveljavljajo svoje interese - ne glede na javno mnenje in interese drugih meščanov.

Zakaj razlikovanje, kdaj je treba prisluhniti mnenju prizadetih in kdaj ne? Vsi vedo, da motiv za umeščanje prašičereje ni v socialni ogroženosti 81-letne lastnice kmetije, ampak je izsiljevanje nepremičninskih špekulantov, ki si želijo s spremembo namembnosti rabe zemljišča prilaščati mestno rento in s prodajo po stokrat višji ceni pri tem bogato zaslužiti!

Lavričeva ulica
Andrej Petelinšek

Da ne bo nerazumevanja: tudi sam menim, da taka dejavnost, četudi ima zakonsko kritje, ni nesporna in ne sodi v urbani prostor, še posebno, ker se uvaja na novo. Če bi bila reja pujsov prisotna pred novo poselitvijo okoli Pekrske gorce, potem marsikateri investitor v takem vplivnem okolju ne bi kupil drage parcele. Enako kot prebivalci ob Koroški cesti in Lavričevi ulici ne bi kupovali stanovanj, če bi vedeli, da bosta nekoč mestni svet in župan dopustila tu graditi dodatne betonske kolose, ki jim bodo trajno poslabšali bivalne pogoje in zmanjšali vrednost njihovim nepremičninam. A takih nerazsodnih prostorskih posegov je vedno več. Zakaj ne občina ne stroka ne nasprotujeta načrtovani osemmilijonski investiciji za 60 najemnih stanovanj za mlade družine med prometno Dvořakovo ulico 5 in Ulico Moše Pijade ter rušitvi le 42 let starega, 1200 kvadratnih metrov velikega in milijon evrov vrednega bivšega centra za socialno delo? Ali je vonj po pujskih bolj nezdrav od onesnaženega zraka ob prometnih ulicah? S stališča urbanistične stroke ni jasno, zakaj v obstoječem objektu na prometno dostopni lokaciji ne bi trajno uredili ambulante, stanovanja pa umestili na lokacijo sedanje ambulante ob parku in otroških igriščih.

Občina ob ureditvi Magdalenskega parka tudi ni odkupila ruševine na robu parka, ki bi jo lahko razlastila ali kupila za ponujeno ceno 147 tisoč evrov. Ruševino v Jaskovi ulici 19 je po podatkih registra ETN za 86.062 evrov odkupila družba Global K, ki že posluje z občino. Zakaj ni bila uveljavljena predkupna pravica, ni znano. Kaj bo novi lastnik gradil v parku, bo odvisno od izgradnje nove zdravstvene postaje in možnosti legaliziranja investitorjevih interesov z OPPN. Je pa občina brez izkaza ekonomske upravičenosti za nameravano gradnjo športnega otroškega vrtca v okolju, kjer ni nobenih novih stanovanj in predšolskih otrok, v obstoječih prostorskih načrtih pa nima podlage za več kot dvakrat precenjeno vrednost, odkupila zapuščene pomožne poslovne prostore Branika v Mladinski ulici 32 b, tako da bo kvadratni meter zemljišča brez stroškov rušitve dražji od povprečne plače.

Nesposobnost občine na komunalnem področju urbanizma je iz leta v leto bolj očitna. Razlog ni le v opuščanju javnega interesa zaradi investitorjevih interesov, ampak tudi v zakonu, ki izbiro sposobnih, poštenih in odgovornih strokovnjakov za vodenje prostorske (urbanistične) politike omejuje le na omejen krog izvoljenih lokalnih svetnikov ali županov, in v stagniranju javnih urbanističnih zavodov.

Ob vsem svinjanju prostora in narave nasploh je reakcija vodstva občine, milo rečeno, presenetljiva. Ko bodo pujski zrasli v prasce, bodo šli v klavnico in nehali smraditi okolje. Spremenili se bodo v dišeče pečenke. Kaj pa ostala prostorska svinjarija?

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.