(PISMO) Ne samo da taka zamisel kaže na pomanjkljivo razvit estetski čut, tudi njena realizacija je videti nesmiselna

Zlatka Rakovec Felser
16.02.2022 12:31
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Maribor s svojo lego in okoljem ljudem nedvomno ponuja možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa. Predvsem v zadnjem času je bilo z ureditvijo Glavnega trga, Koroške ceste in urejanjem Vojašniškega trga veliko narejenega tudi za njegovo identiteto, ki jo je mesto začelo pisati že davno prej v svoji zgodovini. Pobud za spremembe na bolje pa je še več. A ni vse, kar se je doslej posrečeno vključilo v podobo mesta, porok, da bo tako tudi naprej.

Razmisleka, o čemer piše tudi krajinski arhitekt mag. Niko Stare, sta vredni gotovo vsaj dve zamisli. Obe se navezujeta na obrežje Drave. Kdor je kdaj opazoval prenovo kakega starega evropskega mesta, ki se je razvijalo ob reki, je lahko ugotovil, da nič ni bilo prepuščeno naključju. Tako je občutku za človeka zgledno sledila na primer prenova starega Kölna, vse od znamenitega Doma k obrežju Rena. O tem danes pričajo zanimive fasade prastarih hiš, množica lokalčkov, urejene zelenice, široka sprehajališča, veliki prostori za druženje, stopnišča za posedanje in možnost poletnega ohlajanja vse do roba reke, vse brez avta. No, v Kölnu sta v bližini res star železniški most in ogromno železniško razcepišče, a ta zmota je iz nekih drugih časov. Kar je višjega, se dviga v ozadju prednjih, nižjih stavb ali pa je zasnovano tako, da vzbuja občutek pretočnosti.

Kaj pa predlagani mariborski mastodont tik ob rečnem obrežju, kjer je za počutje ljudi že zdaj nekam tesno - od stavb, lokalov, vrtca, zdravstvene ustanove, prometa do nejevolje voznikov, ki tu prepogosto zaman iščejo prosto mesto?

Podobno nora - kot ta, tik ob Dravi - je tudi zamisel, da se z enega na drugi breg reke pod oboke Starega oziroma Glavnega mostu potegne kovinska brv. Ne samo da taka zamisel kaže na pomanjkljivo razvit estetski čut, tudi njena realizacija je s funkcionalnega vidika videti nesmiselna. Po estetski plati brv ni uglašena s podobo Starega mostu; obratno, kazi njegovo podobo in je videti kot nasilno vrinjen tujek, ki "razpolavlja" rečni tok. Glede na že obstoječo poseljenost obeh obrežij in višinsko razliko z brvjo pa tudi ne more ljudem z ene ali druge strani zagotoviti enostavnejšega prehoda čez reko - če je seveda to njen edini namen in ni bolj zamišljena kot sklepni del načrtovanega rekreacijskega obroča okrog Drave.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.