Na svetu je skoraj dve milijardi pretežkih ljudi, med njimi okoli 650 milijonov odraslih in 124 milijonov otrok živi z debelostjo. Tudi v Sloveniji ni nič drugače, skoraj polovica moških in tretjina žensk je prekomerno težkih, debelost pa še vedno razumemo kot estetsko motnjo.
Debelost je kot kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih, prinaša tveganje za zdravje posameznika, vpliva tako na kakovost kot tudi dolžino njegovega življenja. Vsako leto nas 4. marec, dan debelosti, opozori na enega največjih izzivov, s katerim se sooča svet. Da je debelost bolezen, ki zahteva celostno obravnavo, je bilo tudi glavno sporočilo okrogle mize, ki sta jo skupaj s STA organizirali Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni ter Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Premalo aktivnega naslavljanja bolezni
Že skoraj 30 let je debelost uradno opredeljena kot bolezen, pa vendar še vedno prevladuje prepričanje, da so debeli tisti, ki se premalo gibajo in nezdravo jedo.
»Čeprav je SZO že leta 1997 debelost opredelila kot kronično bolezen, so zanimivi izsledki lansko leto objavljene raziskave, ene največjih, ki je naslavljala percepcijo debelosti in v katero je bilo vključenih dvanajst tisoč oseb z debelostjo in skoraj tri tisoč zdravstvenih delavcev. 88 odstotkov zdravstvenih delavcev je opredelilo debelost kot bolezen, le 68 odstotkov bolnikov pa je prepoznalo debelost kot bolezen,« je o problemu prva spregovorila dr. Mojca Jensterle Sever, endokrinologinja na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. »Še bolj zanimivi so izsledki, kako zavedanje o bolezni nato uporabimo. Diagnozo debelost so namreč postavili le okoli tretjini bolnikov z debelostjo.«
In le petina bolnikov je bila deležna zdravstvene obravnave, pogovora in kontrolnih pregledov. Čeprav se družba počasi že zaveda, da je debelost tudi bolezen, pa je ta informacija po besedah dr. Jensterle Severjeve še vedno daleč od uporabnega znanja, ki bi vodilo v ukrepanje in aktivno naslavljanje te bolezni.
Tudi splošna zdravnica Zdravstvenega doma Ljubljana dr. Nena Kopčavar Guček ugotavlja, da »z bolniki ne dosežemo pravega soglasja o tem, kaj je debelost. Gledišče, da je to bolezen, velikokrat trči ob osebno prizadetost. Ljudje vidijo debelost bolj kot estetsko motnjo, ne kot rezultat življenjskega sloga. Pogosto so v zanikanju, zato morajo zdravniki bolniku dati čas, da se s tem dejstvom sooči,« je poudarila dr. Kopčavar Gučkova.
Enkratna obravnava ni uspešna
Debelost je povezana z večjo obolevnostjo, umrljivostjo in zmanjšano kakovostjo življenja. Povezana je s sladkorno boleznijo tipa 2, žolčnimi kamni, arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo, osteoartritisom, rakom dojk, maternice in debelega črevesa. Kot je povedal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije dr. Matija Cevc, so z debelostjo povezane praktično vse nenalezljive kronične bolezni.
»Težko je reči, kje debelost ne doda svojega zidaka k poslabšanju ostalih bolezni.«
Le v nekaj odstotkih je debelost lahko rezultat neke druge bolezni. Dr. Kopčavar Gučkova je ob tem povedala, da ima po svetovni klasifikaciji debelost tudi šifro in je kronična bolezen predvsem zato, ker je enkratna obravnava večinoma neuspešna. Mnogim namreč uspe shujšati, a se nato kmalu spet zredijo. Debelost je treba ves čas nadzorovati, tudi ko dosežemo ciljno težo.
Na to je opozorila tudi endokrinologinja dr. Jensterle Severjeva in izjavo dopolnila, da »debelost nastane zaradi ponavljajočih se majhnih odklonov v energijskem ravnovesju genetsko predisponiranega posameznika.« Kot primer je navedla, da če bi v celem letu pojedli le osem pic preveč, bi vsako leto pridobili kilogram, kar je v desetih letih že precej opaznih deset dodatnih kilogramov. »Še večji izziv kot shujšati, je nizko telesno težo obdržati,« je izpostavila endokrinologinja, »ker so sami obrambni mehanizmi naravnani tako, da težimo nazaj, k relapsu. Zato je to kronično in borimo se vse življenje.« Po njenem mnenju ima debelost ima vse karakteristike bolezni, tako etiologijo, patologijo, zaplete in je stanje, ki vpliva na prognozo.
»Pri osebah, ki živijo z debelostjo pride do motenj v signalizaciji in receptivnosti signalov iz periferije o kroničnih zalogah energije in o trenutnem aktualnem vnosu hranil.. Možgani ne slišijo signalov in ko se enkrat poruši homeostatsko ravnovesje, je zelo težko hujšati, predvsem pa težo vzdrževati,« je poudarila dr. Jensterle Severjeva.
Treba je razumeti prilagoditvene mehanizme organizma, ki sledijo hujšanju, od bazalnega metabolizma, endokrinologije hujšanja in biologije maščevja. Endokrinologinja je pojasnila, da pretežki posamezniki niso žrtev svojih nezmožnosti, da bi sledili zdravemu življenjskemu slogu, temveč patofizioloških sprememb.
Tudi genetika prispeva k nastanku debelosti
Nekatere študije so pokazale, da genetika k nastanku debelosti prispeva zelo različno; od 30 pa vse tja do 70 odstotkov možnosti je, da debelost podedujemo. Tudi označevalcev, ki jih strokovnjaki uporabljajo za opredeljevanje statusa bolezni, je več. To so denimo indeks telesne mase, obseg pasu, kožne gube …
»Pomen zavedanja genetske predispozicije bi pripisala predvsem temu, da dovolj zgodaj prepoznamo ogrožene, ki so bolj nagnjeni k razvoju debelosti in tam začnemo s primarno preventivo,« je pojasnila dr. Jensterle Severjeva.
Ob tem je dr. Cevc še dodal, bi morali z obravnavo debelosti pravzaprav začeti že v času nosečnosti in pri otrocih, saj je velika verjetnost, da bo debelost v odrasli dobi povzročila še druge pridružene bolezni.
»Ločiti je treba med prekomerno prehranjenostjo, debelostjo in ekstremno debelostjo. Debelost lahko skrajša življenjsko dobo tudi za deset let. In kvaliteta življenja oseb, ki živijo z debelostjo, je lahko drastično slabša kot od osebe brez debelosti.« Opozarja, da je delež oseb, ki živijo z debelostjo, v Sloveniji primerljiv s svetovnim deležem, epidemija covida-19 pa je stanje le še poslabšala.
Multidisciplinarna obravnava uspešnejša
Sogovorniki so se strinjali, da družba v veliki večini debelosti še vedno ne dojema kot bolezen. Ljudje sklepajo, da te osebe z debelostjo živijo nezdravo in ne skrbijo zase. Zaradi takšne stigmatizacije pa osebe težje poiščejo primerno pomoč. In prav zato bi se obravnava oseb morala začeti na primarni ravni, verjame tudi dr. Kopčavar Gučkova, torej v zdravstvenih domovih, saj prej, ko je problem prepoznan in obravnavan, boljše so možnosti za njegovo rešitev. V referenčni ambulanti medicinske sestre s pomočjo indeksa telesne mase presejejo vse paciente, ki so starejši od 30 let in sporočajo rezultate zdravniku.
»Prva detekcija debelosti je torej tam, vzporedno pa osebni izbrani zdravnik ravno tako pregleduje paciente vsak dan in zazna spremembe v telesni teži,« je še pristavila zdravnica.
Posameznikom so na voljo razne delavnice hujšanja in druge dejavnosti, zdravljenje pa je bolj uspešno, če sodeluje vsa družina in če je obravnava zasnovana multidisciplinarno, da se problema loti več strokovnjakov, denimo fizioterapevti, patronažne sestre, farmacevti in psihologi. »Večja, kot je mreža okoli pacienta, boljše bo šlo,« je poudarila zdravnica.
Dr. Cevc je kot pomemben dejavnik pri učinkovitem hujšanju izpostavil še zdravnikovo empatijo in motivacijo posameznika. »Osebe, ki živijo z debelostjo, je treba stalno spodbujati, motivirati, opozarjati, a na prijazen način. S strašenjem ne boš nič naredil, le nazaj ne bodo več prišli.« Prepričan je, da so javnimi programi učinkovita preventiva. »Slovenski otroci so bili med najbolj debelejšimi na svetu in smo jih s kvalitetnimi programi v šolah uspeli spraviti med najboljše. Žal je prišla korona in smo spet na izhodišču. Ampak to kaže, da se z nekim javnim pristopom lahko stvar zagrabi za roge. Če bi bili dovolj odločni in organizirani, bi lahko problem debelosti drastično zmanjšali,« zaključi dr. Cevc.
